Slovenski intelektualci v pismu generalnemu direktorju Deutche Welle: Opozicija pripravlja tretji val vračanja oz. obnavljanja elementov komunističnega sistema

Na podeljeno nagrado nemške medijske hiše Deutsche Welle zaradi kratenja medijske svobode v Sloveniji novinarju Blaži Zgagi so se oglasili tudi intelektualci pod vodstvom Dimitrija Rupla in Petra Jambreka, ki so zavrnili navedbe Blaža Zgage. (Foto: Nova24TV)

Slovenski intelektualci s prvopodpisanim dr. Dimitrijem Ruplom so generalnemu direktorju Deutsche Welle Petru Limbourgu napisali pismo, v katerem izpostavljajo dogodke na slovenskem političnem prizorišču v zadnjih letih, saj je očitno, da se resnica razlikuje od tiste, ki jo ponuja nemška spletna stran. V pismu slovenski intelektualci izpostavljajo t.i. “nove obraze”, ki jih nastavlja globoka država, pa tudi proteste, ki so le orodje aktualne opozicije. Ta namreč pripravlja tretji val vračanja oz. obnavljanja elementov komunističnega sistema po zgledih zloglasnih Miloševićevih “mitingov resnice” in, kot vse kaže, namerava z množičnim kolesarjenjem in z ignoriranjem dejstev zrušiti legalno in legitimno slovensko vlado.

V pismu generalnemu direktorju Deutsche Welle Petru Limbourgu so svobodomiselni in svobodoljubni slovenski intelektualci s prvopodpisanim dr. Dimitrijem Ruplom že na začetku zapisali, da so se podpisani pod to pismo “že v osemdesetih letih preteklega stoletja, vsak na svojem področju, angažirali za samostojnost, neodvisnost in demokratičnost slovenske države, vsi pa si za to prizadevamo danes”. Ta njihova prizadevanja so bila zmeraj deležna tudi močne podpore Zvezne republike Nemčije in njenih medijev, med njimi tudi DW (Deutsche Welle), katerega moto je “nepristranske informacije za svobodo duha”.

Slovenski intelektualci opažajo, da Deutsche Welle v zadnjem času celo pogosteje kot navadno posveča pozornost političnim dogajanjem v naši državi, zato želijo generalnega direktorja Limbourga informirati o svojih pogledih, ki se deloma razlikujejo od njihovih poročil. V nadaljevanju tako zapišejo, da je bila 13. marca 2020 v Ljubljani – po odstopu dotedanjega premiera Marjana Šarca – oblikovana nova desnosredinska koalicijska vlada, ki jo vodi Janez Janša, predsednik stranke, ki je zmagala na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018. “Ta vlada se je morala že v prvih dneh spoprijeti z epidemijo covid-19 in – podobno kot Vaša vlada – uvesti nekatere omejitve. Ukrepi te nove vlade so bili doslej uspešni: v Sloveniji je zaradi epidemije umrlo (sorazmerno) dvakrat manj ljudi kot v ZRN in desetkrat manj ljudi kot v v naši sosedi Italiji. Danes Slovenija podobno kot druge evropske države ‘rahlja’ preventivne ukrepe in življenje se počasi normalizira.”

14. Vlada RS

V pismu slovenski intelektualci ne tajijo, da pod “novo koalicijsko vlado prihaja tudi do protestov in demonstracij zoper njene ukrepe in omejitve ki jih protestniki, privrženci bivše – precej brezbrižne in malomarne – vlade razglašajo za avtoritarne, represivne”, ob tem pa Janševo vlado obtožujejo, da epidemijo zlorablja za politične namene. “To ni res! Nasprotniki sedanje vlade, ki so bili tudi nasprotniki vseh dosedanjih desnosredinskih vlad v tridesetih letih, odkar obstaja država Slovenija, pa ta neresnična dejstva nenehoma posredujejo tudi inozemskim medijem. Skratka: politične ambicije nasprotnikov aktualne vlade, ki je nastopila delo v težkih okoliščinah komaj pred dvema mesecema, vsiljujejo zmotne podobe o naši državi tudi tujini, kar podpisnike tega pisma zelo skrbi.” Napačen vtis pa se je očitno pojavil tudi v Deutche Welle, saj je omenjenim poskusom izrekel posebno priznanje.

Medijsko prizorišče je še danes eden ključnih problemov nove slovenske države, so zapisali slovenski intelektualci, ki so v pismu pojasnili, da je “v Jugoslaviji komunistični režim tretiral novinarje kot ‘družbenopolitične delavce’, katerih naloga je sodelovanje pri uresničevanju njegove politike”. Ob tem dodajajo, da se to pojmovanje vse do danes ni bistveno spremenilo, saj so zdaj npr. osrednji, predvsem tiskani mediji v neposredni lasti predstavnikov krogov, ki so nastali iz do leta 1990 vladajočega političnega razreda.

Prav tako se v pismu dotaknejo vladajočega političnega razreda, ki se je v letih 1945-1990 “od vsega začetka – čeprav zavoljo splošno znanega dogajanja v razpadli nekdanji jugoslovanski federaciji po letu 1991 zelo previdno –  upiral demokratičnim spremembam, po letu 2002 pa je v Slovenijo pljusnil prvi očitnejši val poskusov restavracije socializma, ki ga je leta 2004, dvanajst let po razpadu Demosa, zaustavila prva desnosredinska vlada (Janeza Janše). Drugi val teh poskusov se je v času te Janševe vlade zgodil leta 2007, na predvečer predsedovanja Republike Slovenije Evropskemu svetu. Pri ponovnem pohodu levih strank, ki so (podobno kot Levica v ZRN) naslednice nekdanjega socialističnega režima, je prevladala t.i. ‘taktika novih obrazov’ (npr. Zoran Janković, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec), oseb, ki so kandidirale za funkcijo predsednika vlade brez vsakršne politične kvalifikacije in povsem nepreskušene na državnem političnem prizorišču.”

Janković, Bratuškova in Šarec so bili predstavljeni kot novi obrazi – osebe, ki so kandidirale za funkcijo predsednika vlade brez vsakršne politične kvalifikacije in povsem nepreskušene na državnem političnem prizorišču. Foto: sta

Vendar, prav ti “novi obrazi” so “v letih 2011-2018 na trojih zaporednih predčasnih (!) volitvah preprečili volilno zmago strankam, navezujočih se na izhodišča gibanja ‘slovenske pomladi'”. Dodajajo, da Marjan Šarec, premier, ki je konec letošnjega januarja odstopil prostovoljno, “na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 sploh ni zmagal, ampak zgolj skrpal manjšinsko vlado, zato da je preprečil prevzem premierske funkcije zmagovalcu volitev Janezu Janši, s svojim nepričakovanim odstopom po komaj poldrugem letu vladanja pa je hotel izsiliti spet nove predčasne volitve, vendar se je pri tem uštel, saj je zgolj povzročil, da sestavi novo vladno koalicijo stranka, ki je pod predsedstvom Janeza Janše na volitvah leta 2018 zmagala.” Intelektualci ob tem dodajajo, da sta to taktiko “novih obrazov” pogosto spremljala tudi že omenjeni “izvoz” političnih scenarijev v tujino (v Italijo, na Finsko, v Veliko Britanijo, ZRN itn.), pa tudi “uvoz” iz tujine v Slovenijo.

Blaž Zgaga (Foto: STA)

Očitno je, da “danes brezposelna aktualna opozicija pripravlja tretji val vračanja oz. obnavljanja elementov komunističnega sistema po zgledih zloglasnih Miloševićevih ‘mitingov resnice’ in po vsem videzu namerava z množičnim kolesarjenjem in z ignoriranjem dejstev zrušiti legalno in legitimno slovensko vlado. Glavni mediji in nekateri novinarji, ki se Vam oglašajo, so opustili vrednote nepristranskosti in upoštevanja dejstev in spet postali ‘družbenopolitični’ delavci v službi politike, ki je v Sloveniji vladala 80 odstotkov časa po letu 1990.”

Podpisniki pisma generalnemu direktorju Deutsche Welle Petru Limbourgu so:

dr. Dimitrij Rupel, bivši minister za zunanje zadeve Slovenije (1990-1993, 2000-2008)

dr. Damjan Prelovšek, bivši veleposlanik

Borut Trekman, bivši veleposlanik

Dejan Steinbuch, urednik portala+

Lojze Peterle, bivši predsednik vlade Slovenije (1990-1992), evropski poslanec (2004-2019)

dr. Peter Jambrek, bivši član in predsednik Ustavnega sodišča Slovenije (1991-1999)

dr. Andrej Čadež, univ. profesor

ing. Radko Istenič, univ. profesor

Alenka Puhar, novinarka

dr. Janko Kos, profesor in akademik

Bojan Požar, urednik in novinar

Peter Jančič, urednik

Tino Mamić, urednik in novinar

Miroslav Mozetič, bivši sodnik in predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije (2007 – 2016)

Primož Pečnik

Vladimir Kirn

Andrej Mertelj

Boštjan Pečnik

Primož Pegam

Drago Sopčič

Marta Seljak

Igor Pust

Tomaž Erzar

Rok Prešern, predsednik UO Inštituta dr. Janeza E. Kreka

Miro Germ

Aleksander Jan

Stanislav Kogoj

Darja Bele

Pucko Bojan

Pucko Marija 

Pucko Marijan

Gregor Kramar

mag. Matej Beltram

Igor Bele, univ. dipl. pravnik (v pokoju)

Miran Prajnc

Frane Lazar

Meta Bora Kovač

dr. Uroš Kržič

Andreja K. Bogataj

Katja Kržič

mag. Andrej Kržič

Andrej Kržič ml.

Martin Česnik

Egon Česnik

Stanko Vilčnjak

Marjan Mahne

dr. Goran Kugler, univ. profesor

Jožef Balažic

mag. Tomaž Slokar

Andraž Perko

Iva Brinovec

Vinko Vasle

Alojz Ivanušič

Anton Leskovec

Igor Jelen

Kot je razvidno iz spletne strani PortalPlus, lahko svoj podpis prispevajo tudi bralci po elektronski poti ([email protected]). Imena bodo ažurirano dodajali pod pismo.

Barbara Majdič