Slovenski levičarski bogataši: Medtem ko so jih polna usta pravičnosti in skrbi za revne, zase kopičijo pravo bogastvo!

Foto: STA

Levičarji imajo polna usta pravičnosti, pravične razdeljenosti bogastva in skrbi za revne. Pri tem so razlike med besedami in dejanji izredno velike. Preverili smo, kdo v Sloveniji sodi v klub “EnOdstotek” in kdo je “Mr. 10 odstotkov”.

Znani kanadski klinični psiholog Jordan Peterson je nedavno na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predaval tudi o ozadju razmišljanja v svoji knjigi z naslovom 12 pravil za življenje: protistrup za kaos, ki je izšla spomladi. Predavanja se je udeležilo okoli 1.800 poslušalcev. Tako kot drugje je bil Peterson tudi v Sloveniji deležen veliko zanimanja, zato se mu niti na nacionalni televiziji niso mogli izogniti. Poslali so novinarko Špelo Kožar, da je s Petersonom posnela intervju, nato pa v oddaji Studio City objavila njegove izseke, vsega štiri minute. Izpustila je večji del dialoga, v katerem je sogovorca provocirala z levičarsko agendo, a jo je Peterson s svojimi argumenti “sezul”, kot navajajo poznavalci. Nato ga je poskušala preglasiti z vpitjem, s hitrim menjavanjem tem in z vsiljevanjem lastnega mnenja, ne da bi sogovorcu pustila, da odgovori. Petersona je nato v oddaji na nacionalni televiziji poskušala prikazati kot konservativca in homofoba, ki da na Twitterju širi sovražni govor. Njegovo pozitivno razmišljanje o kapitalizmu pa je skušala diskreditirati tudi tako, da ga je uvrstila v tisti odstotek ljudi na svetu, ki so obogateli na račun drugih. Na tovrstne očitke je Peterson Kožarjevo poučil, da mednje sodi tudi sama in naj njeno razmišljanje ne bo omejeno samo na slovenski prostor, ampak naj razmišlja globalno.

Intervju Špele Kožar z ameriškim profesorjem Jordanom Petersonom, v katerem je Kožarjeva pogorela. Z njim se je pogovarjala za ultralevičarsko oddajo Studio City na RTVS.

Novinarka živi privilegirano življenje
Že čez nekaj dni je Peterson sodeloval v pogovoru s slavnim ameriškim stand-up komikom Joejem Roganom (objavljen je na portalu YouTube in ima več kot milijon ogledov). V pogovoru je Peterson dejal, da “levičarska novinarka ni mogla sprejeti dejstva, da je del populacije tistih, ki zatirajo”. Dejal je: “Pred dnevi sem govoril z novinarko, levičarsko novinarko, ni bila preveč razgledana. Govorila je o enem odstotku. Jaz sem rekel, da če zaslužiš več kot 32 tisoč dolarjev na leto, si del enega odstotka. Temu je nasprotovala, zanikala je, da je del enega odstotka. Rekel sem, da je tako po svetovni statistiki in da je ona po tej statistiki del enega odstotka. Najprej je rekla, da ne verjame tej statistiki. Mislil sem si svoje, naj pač sama pogleda statistične podatke. Zanimivo je, da je zanjo oznaka enega odstotka zatiralcev veljala samo na ravni njene države. Takoj ko sem rekel, da mora razširiti svoj pogled na celoten svet, in takrat je del težave in ne rešitve, je bilo to zanjo nevzdržno. Ni si mogla zamisliti, da je del populacije tistih, ki zatirajo, čeprav živi v zahodni državi in je dobro plačana novinarka. Živi tako rekoč privilegirano življenje.”

Kožarejva del kluba “EnOdstotek”
Kožarjeva, doma iz Velenja, v Sloveniji res velja za levičarsko novinarko, kar s svojimi dejanji vedno znova dokazuje. Od septembra 2004 do novembra 2011 je delovala kot samostojna novinarka, potem pa se je zaposlila na RTV Slovenija, kjer naj bi pokrivala področje kulture. Znana je tudi po svojih prispevkih v oddaji Studio City, ki jo vodi Marcel Štefančič jr., zaradi česar to oddajo mnogi označujejo za izpostavo levičarskega tednika Mladina na nacionalni televiziji. Prihodki Kožarjeve v času, ko je delovala kot samostojna novinarka, javno niso dostopni. Podatki za Javni zavod RTV Slovenija, kjer je bilo ob koncu leta 2017 kar 2.045 zaposlenih, pa kažejo, da je vsak od njih lani v povprečju prejel 25.572 evrov plače in nadomestil. Če k temu prištejemo še prispevke in druge stroške, pa je ta znesek že 31.365 evrov. Kožarjeva pa ima nedvomno precej višjo plačo od povprečja na RTV Slovenija. Obstaja še možnost drugih dodatkov in povišanj, zato je imel profesor Jordan Peterson prav, ko je to režimsko novinarko uvrstil v odstotek bogatih.

Obsežen seznam ultralevičarskih bogatašev
Seveda pa Špela Kožar ni edina režimska delavka, ki sodi v odstotek bogatih. Tu so med drugimi Branimir Štrukelj, Luka Mesec, Violeta Tomić, Dejan Židan, Tanja Fajon in drugi ultralevičarji, ki se v javnosti predstavljajo kot nekaj povsem drugega. Prav vsak od njih letno zasluži 32 tisoč dolarjev, kar je po zadnjem menjalnem tečaju 28.009 evrov ali 2.334 evrov mesečno. Pa poglejmo, kakšne dohodke prejemajo navedeni domnevni borci za najšibkejše v državi.

Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja, mesečnih dohodkov javno ne razkriva, po dostopnih podatkih pa prejema okoli 5.600 evrov mesečne bruto plače. Poleg tega je član več nadzornih svetov, od koder prav tako priteka denar na njegov bančni račun. Njegove prihodke poznavalci ocenjujejo na okoli 50.000 evrov neto letno, kar Štruklja uvršča v odstotek bogatih v svetovnem merilu. Štrukelj je tudi lastnik več nepremičnin tako v Ljubljani kot na Gorenjskem.

Sindikalist Branimir Štrukelj spada med bogataše tako po prihodkih kot tudi po nepremičninah, ki jih ima v lasti. Je član Levice.

Tudi Luka Mesec in Violeta Tomić v klubu “EnOdstotek”
Luka Mesec je poslanec in politik radikalne Levice ter velik nasprotnik kapitalizma. Ko je kandidiral na državnozborskih volitvah, je dejal, da nima nobenih prihrankov in nobenih nepremičnin. Hkrati pa je napovedal, da bo kupil delnice NLB. S čim je izvedel ta nakup, ni pojasnil. Hkrati so novinarji maja letos razkrili, da se je na televizijsko soočenje pripeljal s prestižnim črnim mercedesom. Kasneje se je neprepričljivo izgovarjal, da naj bi bil to taksi. Mesec mesečno prejema okoli 3.700 evrov poslanske bruto plače, kar je blizu petkratnika slovenske minimalne plače. Ker se v javnosti predstavlja kot domnevni varuh zaposlenih z najnižjimi plačami, se delavci v Velenju na primer že sprašujejo, kaj naredi ta 31-letnik, da si zasluži toliko višjo plačo od zaposlenih v Gorenju. Drugi navajajo, da živi na veliki nogi in da gre pri njegovih dejanjih −  po eni strani nosi obleke znanih blagovnih znamk in se vozi s prestižnimi avtomobili, po drugi pa se bojuje proti kapitalizmu − za licemerje, kot ga lahko vidimo pri vseh socialistih, ki živijo na račun revnih. Da govori eno, dela pa drugo. Prihodki Luke Mesca se po oceni letno gibljejo okoli 40 tisoč evrov neto, kar pomeni, da močno presega znesek, ki ga uvršča v odstotek bogatih. Mesec nima nikakršnih delovnih izkušenj v gospodarstvu, njegova prva redna služba je bila funkcija poslanca.

Koordinator Levice Luka Mesec, poslanec totalitarne Levice in salonski levičar, po mednarodnih kriterijih spada med bogate po prihodkih. Violeta Tomić, poslanka, ki je zaslovela po zahtevi “poslance na minimalce”, se s svojimi dohodki že nekaj časa uvršča v odstotek bogatih.

Violeta Tomić je tudi poslanka Levice, znana po izjavi, da je treba poslance spraviti na minimalce. Potem je to pozabila. Plača Violete Tomić je ena višjih v državnem zboru. Julija je prejela 4.152 evrov bruto, hkrati je izkoristila možnost dodatnega dela v gledališču. Po oceni ima Tomićeva letno okoli 45 tisoč evrov neto prihodkov, kar jo prav tako uvršča v odstotek bogatih na svetu. Po doslej znanih podatkih je lastnica večjega stanovanja v Ljubljani, lastnica avtomobila in nepremičnin v Metliki, ki jih je podedovala.

Predsednik SD Dejan Židan tudi bogataš
Tudi Dejan Židan je kot predsednik stranke SD domnevno zavezan boju za šibkejše, sam pa živi na veliki nogi. V prejšnjem mandatu je bil kmetijski minister, ki je mesečno prejemal okoli 5.200 evrov bruto plače. Od avgusta je predsednik državnega zbora in kot tak deležen številnih ugodnosti, višje plače, ki je 5.900 evrov. Med drugim je varovana oseba in to izrablja na vso moč. Upravičen je do službenega vozila in voznika. Čeprav ima v Ljubljani na razpolago službeno stanovanje, ga morajo voziti domov v Mursko Soboto, voznik pa prespi v tamkajšnjem hotelu. S tem Židan davkoplačevalcem povzroča še dodatne stroške. Po junijskih volitvah je sedel kar na dveh stolčkih in bil za to dvojno plačan. Od 22. junija, ko je bil s potrditvijo mandatov vseh poslancev ustanovljen osmi sklic državnega zbora, je namreč poleg ministrske plače prejemal še poslanski pavšal, in to vse do imenovanja nove vlade, ki je z delom začela septembra. Poleg Židana sta ta pavšal v znesku od 500 do 800 evrov uveljavljala še Miro Cerar in Zdravko Počivalšek. Pavšal je v bistvu namenjen poslancem kot povračilo stroškov za delo v volilni enoti. Židan, Cerar in Počivalšek se temu niso odrekli, kar kaže njihovo pogoltnost. Letni prihodki Dejana Židana so ocenjeni na blizu 50 tisoč evrov neto, kar je bistveno nad zneskom, ki osebo uvršča v odstotek bogatih.

Dejan Židan, predsednik državnega zbora in predsednik SD, stranke, ki se domnevno zavzema za šibkejše in revnejše, je pravi bogataš.

Eno so besede, drugo dejanja − to je Tanja Fajon
In zdaj smo pri slovenski ultralevičarki Tanji Fajon. Nekoč novinarka javne televizije, dopisnica iz Bruslja in zvesta poslušalka ter privrženka zadnjega partijskega šefa v državi Milana Kučana, si je s svojim delovanjem in poročanjem “prislužila” mesto nosilke liste SD za Evropski parlament. Velja za radikalno in izredno ambiciozno osebo, veliko zvezdo levice, varovanko trde levičarske linije in veliko podpornico migrantov. Kot takšna naj bi bila tudi na plačilnem seznamu Georgea Sorosa, čeprav je sama to zanikala, vendar pri tem ni bila prav prepričljiva. Bruto mesečna plača evropskega poslanca je okoli 8.000 evrov mesečno. Obdavčena je z evropskim davkom, kar pomeni, da znaša neto osebni dohodek 6.200 evrov. Države članice lahko plače evropskih poslancev obdavčijo tudi z nacionalnim davkom. Tanja Fajon se je v zadnjih letih iz Bruslja preselila v Slovenijo, z njo pa tudi soprog, snemalec Veit-Ulrich Braun, ki poslovno sodeluje z RTV Slovenija. Omenjeni je bil član bruseljske dopisniške ekipe od leta 2007, kjer je delovala tudi Fajonova, pred nedavnim pa je RTV Slovenija za Reporter potrdila, da s snemalcem sodeluje prek njegovega podjetja Media Production, ki RTV Slovenija izstavi račun za svoje delo. Vendar pa objavljeni podatki v Poslovnem registru Slovenije kažejo, da je bilo podjetje s takšnim imenom izbrisano že leta 1999, lastniki so bili povsem drugi. V Sloveniji podjetje Media Production po tem letu ni bilo več registrirano. Kakorkoli, stvari kažejo, da gre tudi v primeru Fajonove za zanimive in finančno bogate stvari. Samo njeni prihodki v vlogi evropske poslanke so ocenjeni na okoli 60 tisoč evrov letno. To Tanjo Fajon, radikalno levičarko, uvršča med odstotek bogatih.

Evropska poslanka Tanja Fajon, zagrizena varovanka trde levičarske linije in zagovornica multikulturalizma, je po bogastvu razred zase.

Poznavalci: “Mister 10 odstotkov” je Zoran Janković
Doslej smo našteli nekatere iz odstotka bogatih; nekaterih predstavnikov samooklicane domnevno socialne vladajoče struje in njenih pripadnikov se že oprijemlje ta vzdevek. Prav vsi navedeni pa so veliki podporniki ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki se ga je prijel vzdevek “Mr. 10 odstotkov”. Toliko provizije naj bi bil namreč v letih od 2012 do 2014 pobral od vsakega posla med Mestno občino Ljubljana in podjetjem KPL. To naj bi bilo razvidno iz policijskih prisluhov, ko naj bi od nekdanjega direktorja KPL Ranka Mimovića prejemal podkupnino od vsakega posla, ki ga je občina podjetju plačala vnaprej. Po podkupnino naj bi hodil osebno Jankovićev sin Jure. Gre za prisluhe, ki so sicer že uničeni, v njih pa so ujeli tudi t. i. farmacevtko. Prav na podlagi teh prisluhov so kriminalisti decembra 2015 izvajali več hišnih preiskav, med drugim na Jankovićevem domu in na MOL, Jankoviću pa so začasno odvzeli prostost. Jankovića se je vzdevek Mister 10 odstotkov prijel že v letih pred tem in velja še danes.

Razvpiti ljubljanski župan Zoran Janković je nedvomno nekaj posebnega. Poznavalci ljubljanske poslovne scene mu pravijo “Mr. 10 odstotkov”!

V kateri odstotek najbogatejših Zemljanov spadate vi?
Po izračunih časnika Delo prejemniki minimalne plače (638 evrov neto) spadajo med 15 odstotkov najbogatejših Zemljanov. To je med 14,92 odstotka najbogatejših po dohodkih. Kdor prejema povprečno neto plačo v višini 1.062 evrov, se uvršča med 4,26 odstotka najbogatejših po dohodku. Nadalje 1.800 evrov neto plače pomeni uvrstitev v 1,03 odstotka najbogatejših na Zemlji po dohodku. Trikratnik povprečne neto plače v višini 3.186 evrov pa pomeni uvrstitev v 0,22 odstotka najbogatejših po dohodku. Zanimiva je tudi uvrstitev med najbogatejše Zemljane glede na premoženje. Kdor ima premoženje, vredno 100.000 evrov, se uvršča v 6,26 odstotka najbogatejših na svetu. Tolikšno premoženje predstavlja že stanovanjska hiša ali povprečno stanovanje. Tisti, ki ima 200.000 evrov vredno premoženje, se uvršča v 3,92 odstotka najbogatejših na svetu. S premoženjem, vrednim 300.000 evrov, se uvrščamo v 2,98 odstotka najbogatejših, s 400.000 evri v 2,46 odstotka in s 500.000 evri v 1,09 odstotka najbogatejših na svetu.

Dvolična organizacija Oxfam
Nazoren primer delovanja levičarjev je mednarodna levičarska samooklicana dobrodelna organizacija Oxfam iz Velike Britanije. Njen glavni namen je, da po svetu spodbuja revščino in lakoto, da bi sploh imela kaj dela, sebe pa predstavlja kot organizacijo, ki pomaga ljudem. Vendar pa že bežen pogled na njihovo spletno stran pokaže, da je njihov glavni namen širjenje socializma. Predvsem pa Oxfam rad zavaja. Vsako leto objavi poročilo o neenaki razporeditvi svetovnega bogastva. Zatrjujejo, da en odstotek najbogatejših obvladuje več premoženja kot drugih 99 odstotkov. Podatki iz leta v leto variirajo, a ves čas z vtisom, da se neenakost nenehno povečuje in da imajo najbogatejši vedno več premoženja, vendar pa gre pri tem za statistični trik, s katerim manipulirajo. O tem smo v Demokraciji že poročali. To, na kar želimo opozoriti danes, pa so dejanja zaposlenih v Oxfamu. Ti so se namreč znašli pod plazom obtožb, da so preživelim v potresih na Haitiju leta 2011 plačevali za spolne usluge. Britanska vlada je nato zahtevala podrobno pojasnilo in izkazalo se je, da je 68-letni vodja organizacije na Haitiju Roland van Hauwermeiren v stavbo, ki jo je najela dobrodelna organizacija, vabil prostitutke. V  hiši naj bi potekale “orgije v slogu rimskega cesarja Kaligule“, najeta dekleta pa so bila oblečena v majice organizacije Oxfam.

Sindikati delujejo le za elitni del
V uredništvo smo prejeli vprašanje bralca, ki je isto vprašanje poslal tudi sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi Branimir Štrukelj. V tem sindikatu namreč nenehno poudarjajo, da se potegujejo za dvig plač najbolj ogroženim skupinam, nato pa se plače dvignejo vsem. Bralec opozarja, da tako lahko nekdo v 45. plačnem razredu dela neverjetne bedarije v zdajšnjem šolskem sistemu! Drugi (hišnik, čistilka, kuharica, pomočnica kuharice, pomočnica vzgojiteljice in podobno), poklici torej, ki so veliko pod 30. plačnim razredom, pa bodo še naprej životarili, čeprav ti ljudje ta čas največ doprinesejo v ta šolski sistem. Sindikaliste in predstavnike učiteljev je vprašal, zakaj se niso dogovorili za shemo, da se na primer plača zaposlenim do 30. plačnega razreda dvigne za 150 evrov neto, višjim razredom pa za 50 evrov neto. Bralec odgovora ni dobil, zato opozarja, da sindikati delujejo za elitni del, kjer so že tako “prevelike plače”, revni del sistema pa jih ne zanima.

Vida Kocjan / Demokracija