“Smrt janšizmu svoboda narodu!” Kako je radikalna slovenska levica razčlovečila desnico in vse nasprotnike obsodila na smrt!

Petkov protest na kolesih (Foto: STA)

Že sedmič zapored smo priča petkovemu protestu na kolesih. Dan pred spominsko slovesnostjo na revolucionarno morijo so organizirane skupine na protestih nosile transparente, kjer je pisalo “smrt janšizmu”. Sicer časa, v katerem živimo sedaj, ne moremo primerjati z množični pokoli v preteklosti, ampak vseeno gre za obliko ustrahovanja, s katero želijo povedati, da če smo proti njim, nas čaka samo smrt. Po njihovem mnenju bi tako morali vsi z drugačnim mišljenjem umreti.

Pričakovano je bilo, da bo s usihanjem protestov prihajalo do vse večje radikalizacije trdega jedra. Toda petkove množične grožnje s smrtjo, dan pred spominsko slovesnostjo o revolucionarni moriji niso podobne tistim, s čimer bi se lahko primerjali normalni ljudje, je zapisal družbeni in politični analitik Tomaž Štih.

Skozi protestiranje sporočajo kako hudo jim je, medtem ko večina živi na račun tistih, ki dejansko delajo in nimajo niti želje niti časa za proteste.

Protestniki večinoma nimajo težkih življenj in niso žrtve nobene represije. Najhuje, kar se jim lahko zgodi, je, da ostanejo brez kakšnih prijateljskih pogodb z državo, za katere menijo, da jim pripadajo; ali, da ne morejo prepovedati kakšne glasbene prireditve.

Kar so počeli v Nacional-socialistični Nemčiji, danes radikalna levica počne s podporniki desnice. Kakor so nacionalsocialisti preganjali jude, tako želijo z desnico v Sloveniji obračunati levi radikalneži, ki se udeležujejo protestov. Množični napisi “smrt janšizmu – svoboda narodu” govorijo zase.

Spomnimo se samo zapisa Jerneja Štromajerja, ki je kristjane označil za umazane živali. Podobno to počne radikalna levica, ki grozi s smrtjo vsem tistim, ki so podporniki desnice, katere je radikalna levica že davno tega označila, da niso ljudje. Pripadniki levice zatrjujejo, da si želijo ubiti ideologijo. A žal zgodovina kaže drugače, saj v preteklosti noben rabelj ni pobijal ideologije temveč ljudi.

Štih je tako zapisal, da bi “na Trg republike bi morali, namesto Spomenika revolucije, postaviti spominski zid z imeni vseh 100.000 žrtev državljanske vojne.” Prepričan je, da bi sto tisoč slovenskih imen najbrž spodbudilo vse bodoče protestnike, da ponovno premislijo preden tam pozivajo k smrti nekoga.

Gesta bi bila vsekakor na mestu, a dvomimo, da bi zalegla. Kajti Hitler je njihov zgled. Pogosto namreč lahko vidimo komentarje tipa “smo vas, in še vas bomo.” 

Sara Kovač