fbpx

Sodelovanje Švarc Pipanove z zločincem Karadžićem razburilo bosanske medije

Kandidatka za pravosodno ministrico Dominika Švarc Pipan. (Foto: STA)

“Vsak obtoženec pred haaškim sodiščem ima pravico do obrambe, ki se mu mora zagotoviti. Dejstvo, da je nekdo nekoga branil, ga samo po sebi še ne diskvalificira. Tudi na nürnberškem procesu je moral imeti vsak obtoženec zagovornika. Gotovo pa v primeru potencialne ministrice prinaša to nek slab priokus,” je o morebitnem imenovanju Dominike Švarc Pipan za pravosodno ministrico povedal vrhovni sodnik Jan Zobec. Njeno potencialno imenovanje je namreč močno razburilo bosanske medije, ker naj bi sodelovala pri pravni obrambi srbskega vojnega zločinca Karadžića. 

Z novo vlado pod vodstvom Roberta Goloba se pojavlja določeno nelagodje, vezano na prihodnost slovenske zunanje politike. Spomniti gre na Golobovo izjavo, da v odnosih do Hrvaške “ne bodo delali kot sedanja vlada”, kar je na Hrvaškem dvignilo kar nekaj prahu. Diplomacija ni drvarnica in zahteva določene verbalne spretnosti, občutljivost, zadržanost in premišljenost, Golob pa bi se nekaterim srečanjem s tujimi voditelji le stežka izognil. Ob tem obstaja bojazen, da bi se ob “prehitrih prstih” lahko zgodile tudi “prehitre besede”.

Nekaj skrbi vzbuja tudi morebitna prihodnja zunanja ministrica Tanja Fajon, ki zunanjepolitične izkušnje sicer ima, vendar slovi tudi po napetih odnosih z nekaterimi državniki Zahodnega Balkana. Novemu zapletu pa smo bili priča ob informaciji, da bi pozicijo pravosodne ministrice utegnila zasesti Dominika Švarc Pipan, prav tako članica SD. Bosanski mediji so namreč zagnali vik in krik, saj naj bi sodelovala pri apologiji srbskih vojnih zločincev v Haagu (med drugim Radovana Karadžića). Seveda je Slovenija pri imenovanju svojih državnikov neodvisna, a po drugi strani se pojavlja vprašanje prihodnosti dobrih odnosov med Slovenijo in BiH-om.  

Kandidatka za pravosodno ministrico Dominika Švarc Pipan naj bi pomagala pri obrambi srbskega vojnega zločinca Karadžića. Bosanski mediji so posledično že zagnali vik in krik. (Foto: Bosna, posnetek zaslona)

Potencialno imenovanja Dominike Švarc Pipan je komentiral tudi raziskovalni novinar Bojan Požar: “Če bo Dominika Švarc Pipan, na politični sceni ljubkovalno imenovana tudi “čaplja”, pač zaradi visoke rasti in vitke postave, res postala nova slovenska ministrica za pravosodje, bi to lahko doživelo čisto posebne stranske učinke, beri: ostre odzive medijev iz Bosne in Hercegovine. Dominika Švarc Pipan namreč slovi tudi po tem, da je po končanem pripravništvu na tožilstvu v Haagu pristala v odvetniški pisarni, ki je pred haaškim sodiščem za vojne zločine v bivši Jugoslaviji branila srbska klavca Radovana Karadžića in Momčila Krajišnika.”

Konkreten primer prinaša nek slab priokus
Za mnenje smo se obrnili na vrhovnega sodnika Jana Zobca: “Kot kandidatko za pravosodno ministrico jo težko komentiram, ker je osebno ne poznam in prav tako tudi ne njenega dela. Če je bila v ekipi odvetnikov, ki so branili Karadžića – pa to ni nekaj, kar bi moralo pravnika diskvalificirati. Vsak obtoženec ima pred haaškim sodiščem pravico do obrambe, in mu jo je treba zagotoviti.” Dejstvo, da je nekdo nekoga branil, ga samo po sebi še ne diskvalificira. Tudi na nürnberškem procesu je moral imeti vsak obtoženec zagovornika. In to, da je bil zagovornik, ga ne diskvalificira.

Dominika Švarc Pipan (Foto: Twitter)

Če nekdo, ki je obtožen nečesa hudega, ne bi mogel imeti zagovornika, bi to pomenilo, da je prepuščen samemu sebi. To bi bilo nesprejemljivo. Če namreč takšno diskvalifikacijo posplošimo, potem takšnih oseb nihče ne bi branil in bi ostale brez obrambe. Pravica do obrambe pa je temeljno civilizacijsko jamstvo poštenega postopka. V tem smislu se zdi nevarno, da bi to, da je nekdo nekoga branil, predstavljalo razlog za diskvalifikacijo. “Gotovo pa v primeru potencialne ministrice prinaša to nek slab priokus. Meni se sicer to ne zdi tako zelo obremenjujoče. Pravzaprav se v tem primeru težko izjasnim.” 

Domen Mezeg