Primer, ko bi res morale padati glave v pravosodju: Sodišče v Mariboru je polno revolucionarjev – poleg sodnika Matjaža Štoka na fotografiji slavilcev komunizma in Che Guevare opazili tudi preiskovalnega sodnika Slavka Gazvodo!

Mariborska sodnika Slavko Gazvoda in Matjaž Štok na shodu stranke SD. (Foto: Twitter)

Ustava Republike Slovenije določa, da je Slovenija demokratična, pravna in socialna država. Poleg delitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ustava določa, da so vsi pred zakonom enaki in predpisuje neodvisnost sodstva kot ključne predpostavke za obstoj demokracije. Skladno s 125. členom ustave morajo biti sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in morajo biti pri delu vezani na ustavo in zakon. Glede na to, da je bilo mogoče 2. maja na tradicionalnem srečanju Socialnih demokratov na Sv. Urbanu nad Mariborom srečati kar dva sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru, Matjaža Štoka in Slavka Gazvodo, se upravičeno poraja dvom v njuno neodvisnost. Vprašanja o posledicah njunega političnega udejstvovanja smo poslali tudi na mariborsko sodišče ter sodni svet. Nemudoma bi morala reagirati tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je, mimogrede, članica iste stranke.

Sodnika Štoka in Gazvodo je bilo mogoče prepoznati na fotografiji, ki so jo ob tradicionalnem pohodu in srečanju na Sv. Urbanu na družabnem omrežju Twitter objavili Socialni demokrati in njihovi člani. Seveda na srečanju niso manjkali vidni člani SD: evropska poslanka Tanja Fajon, prvak SD Dejan Židan, nekdanji predsednik Državnega zbora RS Milan Brglez, nekdanji mariborski župan stranke SD Boris Sovič ter kandidata SD na evropskih volitvah Neva Grašič in Aleksander Jevšek. 

Pred dnevi smo najprej na fotografiji z rednega letnega srečanja stranke SD opazili sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru Matjaža Štoka z ženo Zoro Štok, ki naj bi bila danes upokojena novinarka Večera, danes trobila stranke SD. Odbor 2015 za človekove pravice pod vodstvom Željka Vogrina, ki je bil prvotno ustanovljen zaradi zaporednih kršitev človekovih pravic nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki se je znašel v več zaporednih postopkih zaradi uigranega delovanja policije in pravosodnih organov, je kot prvi na družabnem omrežju Twitter opozoril, da se je na srečanju mudil tudi mariborski preiskovalni sodnik Slavko Gazvoda. “V odboru smo prepričani, da sta na fotografiji dva sodnika, drugi v črni majici je verjetno vodja preis. sodnikov v MB Gazvoda Slavko. Ta sodnik je Francu Kanglerju večkrat kršil človekove pravice! A smo še normalni v tej državi g. Borut Pahor?”

Glede na to, da je Brglez od nekdaj veljal za zagovornika skrajno levičarskih idej, ne čudi, da je ta na srečanju nosil rdečo majico z motivom morilca, homofoba in rasista Che Guevare, je pa toliko bolj zaskrbljujoče, da je bil sodnik Štok odet v strankarske barve, na glavi pa je nosil čepico v stilu Che Guevare. Sodnik Gazvoda je za razliko od kolega oblekel majico črne barve z motivom rdeče zvezde. Naravnost neverjetno, da se sodnik v državi, ki naj bi veljala za demokratično, odene v simbol totalitarizma. Še posebej zato, ker nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je zaradi komunizma v 20. stoletju skupno umrlo kar 200 milijonov ljudi.

Image may contain: 1 person, text

Dnevnik si je privoščil strašansko novinarsko manipulacijo, ko je “rdeča sodnika” pripisal kar stranki SDS namesto SD.

Mimo kodeksa sodniške etike in zakona o sodniški službi
Kodeks sodniške etike je več kot jasen in pravi, da mora sodnik vzdrževati in varovati svojo neodvisnost in neodvisnost sodstva in pri tem ne sme dovoljevati nobenih posegov, ki bi lahko ogrozili opravljanje sodniške funkcije. “Kodeks povezuje sodniško etiko s konceptom sodniške neodvisnosti. S poklicnega stališča mora vsak sodnik delovati v skladu s položajem nosilca državne oblasti in na način, ki se pričakuje od najbolj odgovornih državljanov. S skrbnostjo, vestnostjo, prizadevnostjo in strokovno pozornostjo izpolnjuje svoje poklicno poslanstvo. Hkrati pa z neoporečnim obnašanjem, ki ga zagotavlja z obvladanim vedenjem, pokončnostjo in z varovanjem osebnega dostojanstva vsakogar, skrbi za spoštovanje osebnih etičnih zapovedi. Sodnikov poklicni in osebni ugled je jamstvo zaupanja javnosti v neodvisnost sodstva,” je med drugim mogoče prebrati v komentarju kodeksa sodniške etike, na katerega pa očitno sodnika Štok in Gazvoda “pozabljata”.

Foto: Printscreen

Vir: Ustava RS

81. člen zakona o sodniški službi v drugem odstavku opredeljuje dejanja, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti oziroma neredno opravljanje sodniške službe, med katerimi so tudi: (14.) vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, ter (15.) neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje. Očitno pa se sodnika Štok in Gazvoda na zakon o sodniški službi požvižgata, saj drugače ne bi slavila množičnega morilca in se odela z rdečo zvezdo. Ker je več kot očitno, da gre za povsem nedopustno dejanje v 21. stoletju, smo sodni svet in Okrožno sodišče v Mariboru povprašali, kako nameravajo ukrepati proti dvojici, ki očitno pozablja, da živimo v demokratični družbi. Takoj, ko bomo odgovora prejeli, ju bomo objavili.

Človek je lahko ob obnašanju sodnikov upravičeno zaskrbljen, saj bi moral sodnik po zakonu o sodniški službi pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Dejstvo je, da sodnika Štok in Gazvoda z oblačenjem v strankarske barve SD in nošenjem totalitarnih simbolov blatita ugled sodnikov in s tem upravičeno sprožata dvom v neodvisnost sojenja. Bi morali na podlagi njunega obnašanja sklepati, da sodita po revolucionarnem pravu? Državljani so zaskrbljeni.

H. M.