Sonja Lokar, ki je leta 1990 objokana zapustila kongres komunistov, vztraja, da je komunistka! Ji demokrati plačamo pot v Venezuelo ali Severno Korejo?

Sonja Lokar (Foto: STA)

Sonja Lokar, ki je bila del delegacije na kongresu komunistov leta 1990 v Beogradu od koder je odšla v solzah, se danes ni skrila od sramu, pač pa v medijih globoke države še danes poveličuje komunizem. V Dnevniku so namreč z njo opravili intervju, v katerem skupaj z novinarjem Ervinom Hladnikom Milharčičem poveličuje komunizem, ki je povzročil za 100 milijonov smrtnih žrtev na globalni ravni, številka pa še narašča, prav tako pa na veliko objokujeta socialistično Jugoslavijo. Od besed Lokarjeve je bil zadet tudi radikalec Milan Brglez, že dolgo znan po svojih skrajnih stališčih, poleti je med drugim romal v Trier. Ob tem se sprašujemo, zakaj Lokarjeva, Brglez in podobni enostavno ne odidejo v Venezuelo, na Kubo ali pa v Severno Korejo, kjer so socializem že uspešno implementirali. Državljani, ki si želimo uživati z ustavo zagotovljenih pravic in svoboščin, bi jim z veseljem plačali enosmerno vozovnico, le da totalitarnega sistema preko medijev ne bo vsiljevala drugim državljanom.

22. januarja so imeli Socialni demokrati, pravna naslednica Zveze komunistov Slovenije, slovesnost ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije Zveze komunistov Jugoslavije iz partijskega kongresa v Beogradu, kar je bil le še en zavajajoč dogodek in lažnivo predstavljanje slovenske zgodovine. Milan Kučan in pajdaši so namreč do zadnjega vztrajali pri pogajanjih s Slobodanom Miloševićem, pravo pot so videli v novi ureditvi Jugoslavije. Že prvi dan pa so hoteli oditi mlajši komunisti, česar pobudnik je bil Milan Balažic, med njimi pa je bil tudi zdajšnji predsednik republike Borut Pahor, ki jim je šlo bolj za glasove kot za samostojno Slovenijo. Slednji je v ponedeljek priredil celo sprejem v predsedniški palači, kjer so bili poleg Kučana glavni gostje še takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Ciril Ribičič, član slovenske delegacije Franci Pivec, dogodka pa se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora Dejan Židan. Na strani starih komunistov pa je bila tudi Sonja Lokar, ki je s kongresa odšla dobesedno objokana.

Foto: posnetek zaslona

Lokarjeva se ni skrila od sramu, pač pa v medijih globoke države še danes poveličuje komunizem
No, namesto da bi se od sramote nekam skrila, danes Lokarjeva ponovno razburja s poveličevanjem krvave ideologije, ki je zakrivila že vsaj 100 milijonov smrtnih žrtev. Priložnost za to je dobila v časopisu Dnevnik v lasti tajkuna iz vrst Kučanovega Foruma 21 Bojana Petana, kjer kar v naslovu zabrusi: “Jaz sem komunistka!” Avtor intervjuja je Ervin Hladnik Milharčič, sicer pobudnik peticije Foruma 571, ki v uvodu tako objokuje razpad SFRJ: “Od takrat naprej je Jugoslavija kot skupna država obstajala samo še na papirjih. Slovenski delegati so na kongres prišli kot komunisti, odšli pa kot nekaj drugega.” Lokarjeva naj bi v intervjuju s sledečimi besedami pozivala k ponovnemu obujanju socializma: “Socializem je možen. Ne takšen, kot smo ga že imeli, niti slučajno ne takšen, kot so ga imeli v Sovjetski zvezi. Socializem, v katerem bi lahko ljudje živeli kot svobodni posamezniki in hkrati družbeno odgovorna bitja.”

Socialistične družbe so neizogibno osnovane na sili, o čemer priča prek 100 milijonov smrtnih žrtev
Prav pri vsakem poskusu implementacije marksističnih idej v realnosti smo bili priča kolapsom gospodarstev, lakoti, množičnim umorom in vojnam. A privrženci teh idej vsakokrat rečejo, da “to ni bil pravi komunizem.” Prav zato število smrtnih žrtev te uničujoče ideologije še narašča, do zdaj pa je na globalni ravni povzročila prek 100 milijonov smrtnih žrtev, nekatere ocene števila smrtnih žrtev komunizma v Sloveniji pa se gibljejo vse do 100 tisoč (o posameznih primerih eksperimentiranja s socializmom, ki so imeli katastrofalne posledice lahko več preberete TUKAJ). Da v socializmu ne more biti svobode in je mogoč le kot totalitaren sistem je v intervjuju za Demokracijo povedal tudi direktor in soustanovitelj Adam Smith Institute Eamon Butler: “Svobodne družbe so /…/ osnovane na prostovoljnem sodelovanju raznovrstnih posameznikov – gre za isto reč, za katero socialisti trdijo, da so ji naklonjeni, a je nikoli ne producirajo. Socialistične družbe so neizogibno osnovane na sili, saj imajo le eno skupno vizijo – če je ne deliš z njimi, si prisiljen v to, da jo sprejmeš.” Butler je ocenil še, da je državo potem, ko jo je uničil socializem, zelo težko rekonstruirati.

Foto: iStock

Besede Lokarjeve “zadele” radikalca Brgleza
Besede Lokarjeve so „zadele“ tudi radikalca Milana Brgleza iz vrst SD, ki se je na stolček evropskega poslanca med drugim povzpel s podporo ZZB NOB: “Ker tudi živiš, kar poveš. Tovarišica Sonja Lokar, hvala.”

Njegova skrajno levičarska stališča že dobro poznamo, tudi sam Brglez jih ni skrival niti na začetku svoje politične kariere. Že leta 2014, kmalu po izvolitvi, je Brglez v trobilu ekstremne Levice Mladina v intervjuju povedal: “Ideja revolucije, kot jo zagovarjajo v Združeni levici, nam je lahko simpatična, a v trenutni svetovni gospodarski konstelaciji ni realna.”

V intervjuju je tako jasno povedal, da mu je “ideja revolucije”, kakršno zagovarja skrajna Levica, simpatična, torej vključno z nacionalizacijami in onesposobitvami političnih nasprotnikov, kar je leta 2014 Brglez že jasno pokazal s protiustavnim odvzemom poslanskega mandata Janezu Janši.

Kako totalitaren je, je pokazal tudi kot predsednik državnega zbora s prizadevanjem za omejevanje referendumov in s pozivanjem k nezakoniti prepovedi koncerta najbolj priljubljenega hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona, ki bi se moral zgoditi v zasebni dvorani. Svojo pripadnost smrtonosni ideologiji je izkazal tudi med svojimi poletnimi počitnicami, ko je romal v Trier, kjer se je 5. maja 1818 rodil Karl Marx.

Komunisti niso prizanesli niti ženskam in otrokom, a radikalca Brgleza to ne gane (Foto: Nova24TV)

Zakaj navdušenci nad komunizmom ne “spokajo” v Venezuelo, Kubo ali Severno Korejo?!
Pri tem lahko ponovno odpremo retorično vprašanje, zakaj ne bi navdušenci nad socializmom in komunizmom, kot sta Lokarjeva in radikalec Brglez enostavno šli v katero izmed držav, kjer socializem že (ne)uspešno deluje, kot sta na primer Venezuela, Kuba ali pa Severna Koreja. Takšnih veleumov bi bili tam zagotovo zelo veseli, veseli pa bi bili tudi državljani in davkoplačevalci Slovenije, ki si želimo uživati z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine, pa se takšni komunisti na vse moči trudijo, da bi nam to onemogočili. Migracijski tokovi sicer kažejo, da še nihče ni zares pobegnil iz katerekoli kapitalistične države v socialistično državo, kakršne so navedene, pač pa se dogaja ravno obratno. O tem priča tudi repatriacija tretje generacije slovenskih izseljencev v Venezuelo, ki se soočajo z več mesecev trajajočimi birokratskimi postopki, da lahko pridejo na varno v Slovenijo. Skupno pa je iz komunistične Venezuele prebegnilo že okoli 5 milijonov Venezuelcev.

Milan Brglez in Sonja Lokar (Foto: STA)

Izjave Lokarjeve so spodbudile številne znane in manj znane uporabnike Twitterja, da zapišejo svoj komentar:

https://twitter.com/velikovec/status/1221087878052270080?ref_src=twsrc%5Etfw

https://twitter.com/IgorZavrsnik/status/1221222987132784640?ref_src=twsrc%5Etfw

Rok Krajnc

  • Silka

    Me pa res zanima kakšna je socialistično komunistična penzija Sonje Logar in kompanije. Po moje baba od komunizma še lepo, lepo živi. In seveda ob izdatni everski podpori sanja komunizem naprej. BANDA!

    • WISKY 1000

      Naj gre v Venezuelo

  • APMMB

    Socializem ni možen, ne tak, kot smo ga živeli mi, ne tak, kot so ga imeli v Sovjetski zvezi, niti tak kot je na Kubi ali Venezueli, niti Severni Koreji.
    Socializem terja NOVEGA ČLOVEKA, tega pa ni mogoče ustvariti, tudi če kloniramo Sonjo Lokar z Kim Jon Unom.

    • francelj3

      Seveda novega človeka ni mogoče ustvariti, to so blodnje. Bolj oprijemljiva možnost je likvidirati starega človeka. To socializem na široko uporablja, saj vsaka komunistična partija ob prihodu na oblast pobije okrog 10 odstotkov prebivalstva.

      • Simon Rožič

        90% pa utiša!

  • takšnih in njej podobnih ostarelih skisancev, ki živijo v blodnjah, vi jih pa jemljete resno, je v sloveniji na stotine….ženska širi blaznost, ljudje pa ploskajo…..če bomo res prispevali za njeno deportacijo v eno od socialističnih držav, si želim, da gre na kubo….če to ni možno, pa zaprt oddelek moste-polje….zaradi bebcev profila tale baba je v sloveniji marsikaj narobe….

  • if

    Državljan Venezuele prejema 3$ mesečne socialistične pokojnine.

    • Beli Sneg

      V Sloveniji jo imajo pa zblojenci ala komunistka Lokarjeva 1800 EUR in več. Podobne zneske tudi tisti v zelenih uniformah na proslavah ZZB.

    • čopkovseved

      V Sloveniji pa 500 do 600 eur 200000 državljanov.

      • WISKY 1000

        Zato pa nujno na bodoče volitve in obkrožiti SDS,da očisti in osvobodi Slovenijo.

    • Simon Rožič

      …bo zadostovalo, če bo dobila vsak mesec še Bratovškinih 6,5 eura!

    • slosin

      zadnjič je bilo na nacionalki rečeno, da je poprečna plača 7 eur, za kar dobiš 4 kg govedine…

      • navigator15

        je pa očitno govedina poceni !

  • Jožefa Benko

    tudi sužnjelastniški sistem, in fevdalizem m bi bila možna, če bi posameznik živel svobodno in deloval kot hkrati kot družbeno odgovorno bitje, mar ne, vse je embalaži

  • Jan Kovalski

    V 20. stoletju je za nore cilje Lenina, Stalina in njegovih satelitov, tudi na naših tleh, umrlo ljudi, cca:
    65.000.000 – Kitajska
    20.000.000 – Sovjetska zveza
    2.000.000 – Kambodža
    2.000.000 – Severna Koreja
    1.700.000 – Afrika
    1.500.000 – Afganistan
    1.000.000 – Vietnam
    1.000.000 – Vzhodna Evropa
    150.000 – Latinska Amerika
    .itd.
    Podatki so povzeti iz knjige “Le livre noir du communisme” (1997), ki so jo napisali Stephane Courtois in pet francoskih zgodovinarjev (eden poljskega in eden češkega porekla), pomagalo jim je še pet sodelavcev. Skupno reci in piši cca 100 milijonov ljudi, med njimi tudi žensk in otrok je bilo žrtev. Za teh 100 milijonov so komunisti “porabili” samo cca 50 let. Tudi brez 2. svetovne vojne so spravili na drug svet cca 2,5 krat toliko ljudi kot je bilo žrtev v največji vojni v zgodovini človeštva, kjer lahko veliko večino žrtev pripišemo nacizmu in fašizmu. Kot vidite pa zgoraj sploh niso upoštevane žrtve v Jugoslaviji in še kje, na Kubi npr.
    Knjiga je izšla dosti prej v Rusiji kot pa v Sloveniji!

    • if

      V letih 1934 – 1939 je komunizem SZ pobil 11 000 000 svojih ljudi.

  • Jan Kovalski

    Šest milijonov žrtev lakote v enem samem letu (komunisti proti kmetom – domnevnim sovražnikom komunizma)

    Ena od » belih lis« v sovjetski zgodovini je bila dolgo velika lakota v letih 1932-1933, ki je sodeč po danes neizpodbitnih virih terjala šest milijonov žrtev. Toda ta katastrofa ni bila lakota kakor vse druge v nizu lakot, ki jih je v rednih presledkih doživljala caristična Rusija. Bila je neposredna posledica novega sistema »vojaško-fevdalnega izkoriščanja« kmetov – kakor se je izrazil boljševiški antistalinistični voditelj Nikolaj Buharin – uresničenega s prisilno kolektivizacijo, in je hkrati tragična podoba orjaškega družbenega nazadovanja, ki je konec dvajsetih let spremljalo naskok sovjetske oblasti na podeželje.

    V nasprotju z lakoto v letih 1921-1922, ki jo je sovjetska oblast priznala in je na splošno pozvala k mednarodni pomoči, je režim lakoto v letih 1932-1933 zmeraj zanikaval in s svojo propagando dušil redke glasove, ki so v tujini opozarjali na to tragedijo. To propagando so v veliki meri podpirala naprošena »pričevanja<<, kot je bilo pričevanje francoskega poslanca in voditelja radikalne stranke Edouarda Herriota, ki je poleti 1933 popotoval po Ukrajini in trobental, da so povsod samo » zelenjavni vrtovi na kolhozih, ki so čudovito namakani in obdelani<< in »res občudovanja vredni pridelki<<, preden je nepreklicno izjavil: »Prepotoval sem Ukrajino. No! Zatrjujem vam, da sem jo videl kot vrt, ki bogato rodi.« Ta zaslepljenost je bila predvsem posledica velikanske uprizoritve GPU za tuje goste, katerih pot je bila posejana s kolhozi in vzornimi otroškimi vrtci. Toda to zaslepljenost so očitno poglabljali tudi politični razlogi, zlasti kar zadeva francoske voditelje, ki so bili takrat na oblasti in so pazili, da ne bi prekinili zasnovanega procesa zbliževanja s Sovjetsko zvezo zaradi Nemčije, ki je postala nevarnejša po nedavnem prihodu Adolfa Hitlerja na oblast./… …/

    Prva poročila o nevarnosti » kritičnega položaja v prehrani« pozimi 1932-1933 so začela prihajati v Moskvo že poleti 1932. Avgusta 1932 je Molotov poročal politbiroju, da obstaja »resnična nevarnost lakote celo v okrožjih, kjer je bil pridelek nadvse dober«. Kljub temu je predlagal, da je treba za vsako ceno izpolniti načrt obveznih oddaj. Prav tisti mesec, to je avgusta, je predsednik sveta ljudskih komisarjev Kazahstana obvestil Stalina o razsežnosti lakote v tej republiki, v kateri je kolektivizacija na temelju stalne nastanjenosti popolnoma spodkopala tradicionalno nomadsko gospodarstvo. Celo okoreli stalinisti, kot sta bila Stanislav Kosior, prvi sekretar komunistične partije Ukrajine, ali Mihail Hatajevič, prvi sekretar partije na območju Dnjepropetrovska, sta pozvala Stalina in Molotova, naj skrčita načrt obvezne oddaje. » Da bi se prihodnja proizvodnja lahko povečevala v skladu s potrebami proletarske države,« je pisal Hatajevič Molotovu novembra 1932,

    » moramo upoštevati najnujnejše potrebe kolhoznikov, sicer ne bo več nikogar, ki bi sejal in zagotavljal pridelek.«

    »Vaše stališče,« mu je odgovoril Molotov, » je globoko nepravilno, neboljševiško. Mi drugi, boljševiki, ne moremo postavljati potreb države – potreb, ki so jih natančno opredelile partijske resolucije – na deseto, a niti ne na drugo mesto.«

    Nekaj dni pozneje je politbiro poslal krajevnim oblastem okrožnico z ukazom, da je treba kolhozom, ki še niso izpolnili svojega načrta oddaje, nemudoma odvzeti »vse žito, ki ga imajo, tako imenovane rezerve za setev«!

    Potem ko so na milijone kmetom z najbogatejših kmetijskih območij Sovjetske zveze z grožnjo, to je z mučenjem, pobrali vse njihove bedne rezerve in ker ti niso mogli ničesar kupiti, jim ni preostalo drugega, kot da so se odpravili proti mestom. Toda vlada je 27. decembra 1932 uvedla notranji potni list in obvezno registracijo državljanov, da bi »likvidirala družbeno parazitstvo« in »se bojevala proti premikanju kulaških elementov v mesta« . Spričo tega bega kmetov, ki so hoteli preživeti, je 22. januarja 1933 izdala okrožnico v obliki odloka, s katerim je obsodila na programirano smrt na milijone sestradanih ljudi. Odlok, ki sta ga podpisala Stalin in Molotov, je veleval krajevnim oblastem in zlasti GPU, da morajo » z vsemi sredstvi izvajati prepoved množičnih odhodov kmetov iz Ukrajine in severnega Kavkaza v mesta. Po aretaciji kontrarevolucionarnih elementov bodo druge ubežnike pripeljali nazaj v kraj njihovega bivališča.« Okrožnica je takole pojasnjevala položaj:

    » Centralni komite in vlada imata dokaze, da so ta množični eksodus organizirali sovražniki sovjetske oblasti, kontrarevolucionarji in poljski agenti z namenom, da bi vodili propagando zlasti proti kolhoznemu sistemu in proti sovjetski oblasti na splošno.«

    Na vseh področjih, ki jih je prizadela lakota, so takoj prekinili prodajo železniških vozovnic. Posebne enote GPU so postavile zapore, da bi preprečile kmetom odhode iz njihovih okrožij. V začetku marca 1933 je v policijskem poročilu pisalo, da so v mesecu dni v okviru operacij, ki naj bi omejile eksodus sestradanih kmetov v mesta, prestregli 219.460 oseb, da so jih 186.588 »pripeljali nazaj v njihovo okrožje«, druge pa aretirali in jim sodili. Toda poročilo je molčalo o tem, kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so jih izgnali iz mest.

    O tem imamo pričevanje italijanskega konzula iz Harkova, v osrčju ene od gubernij, ki jih je lakota najbolj prizadela:

    »Pred tednom dni so organizirali službo, ki zbira zapuščene otroke. V resnici je med kmeti, ki se zgrinjajo proti mestu, ker nimajo več nobenega upanja, da bi preživeli na podeželju, več otrok, ki so jih semkaj pripeljali starši in jih potem zapustili, preden so se vrnili na vas, da bi tam umrli. Ti starši upajo, da se bo kdo pobrigal za njihovo potomstvo. […] Pred tednom dni so mobilizirali dvornike (hišnike) v belih bluzah, da patruljirajo po mestu in vodijo otroke na najbližje policijske postaje. […] Proti polnoči jih začnejo s tovornjaki voziti na tovorno postajo Severo Donec. Tam zbirajo tudi otroke, ki so jih našli na železniških postajah in v vlakih, kmečke družine, starejše osamljene ljudi, ki so jih pobrali čez dan v mestu. Sodeluje tudi zdravstveno osebje […], ki opravlja 'selekcijo'. Tiste, ki še niso nabrekli in imajo možnost za preživetje, usmerjajo v barake na Holodnaji gori, kjer se v lopah na slami bori s smrtjo kakih 8000 duš, v glavnem otrok. […] Tiste, ki so že nabrekli, odpeljejo s tovornimi vagoni na podeželje in jih zapustijo petdeset do šestdeset kilometrov od mesta, da tam umrejo, ne da bi jih kdo videl. […] Ko pridejo na mesta izkrcanja, izkopljejo velike jarke in vanje zmečejo vse mrtvece iz vagonov.«

    Na podeželju je umrljivost dosegla vrhunce kakor spomladi 1933. Lakoti se je pridružil tifus. V trgih z več tisoč prebivalci je ostalo živih samo nekaj desetin ljudi. O primerih kanibalizma govorijo poročila GPU prav tako kot poročila italijanskih diplomatov v Harkovu:

    V Harkovu vsako noč poberejo kakih 250 trupel ljudi, ki so umrli od lakote ali za tifusom. Opazili so, da dosti mrtvecev nima več jeter: videti je, da so jih jemali iz mrtvecev skozi široke vreze. Policija je končno polovila nekaj teh 'amputatorjev'; priznali so, da so iz tega mesa pekli navidezne pirožke (mesne pogačice) in jih potem prodajali na trgu.«

    Aprila 1933 je pisatelj Mihail Šolohov, ki je potoval skozi neko mestece v Kubanu, napisal dve pismi Stalinu, v katerih je podrobno opisal, kako so krajevne oblasti z mučenjem iztrgale vse rezerve kolhoznikom in jih tako obsodile na stradež. Prosil je prvega sekretarja, naj pošlje pomoč v živežu. V odgovoru pisatelju je Stalin brez ovinkov razkril svoje stališče: kmetje so bili po pravici kaznovani, » ker so stavkali in sabotirali in spodkopavali sovjetsko oblast v vojni proti njej, v vojni na smrt«. In medtem ko je leta 1933 na milijone kmetov umiralo od lakote, je sovjetska vlada v tujino še naprej izvažala pšenico in jo je tisto leto prodala osemnajst milijonov stotov za » potrebe industrializacije«.
    (iz omenjene knjige, idealno čtivo za slovenske rusofilčke: "To ni bil pravi socializem")

  • JANEZ GUS

    Ta rdeča psica skupajs žveplenim in še s kom so s figo v žepu odšli iz Beograda.Bali so se romunskega scenarija.Danes vemo,kaj smo spustili iz rok.Rdeča podgana pa se še hvali po televiziji,kako je delal samostojno Slovenijo,Prasec veleizdajalski in zločinski.

  • Jan Kovalski

    (nadaljevanje)
    Demografski arhivi in ljudski štetji leta 1937 in 1939, katerih rezultati so bili prav do zadnjih let še tajni, nam omogočajo oceniti, kako razsežna je bila lakota leta 1933. V zemljepisnem pogledu je »cona lakote« obsegala vso Ukrajino, del površin črne zemlje, žitorodne ravnine Dona, Kubana in severnega Kavkaza ter velik del Kazahstana. Kakih štirideset milijonov ljudi je bilo prizadetih zaradi lakote ali pomanjkanja. Na najbolj prizadetih območjih, kakor je bilo podeželje okrog Harkova, je bila v obdobju od januarja do junija 1933 umrljivost desetkrat večja od povprečja: 100.000 mrtvih junija 1933 na območju Harkova, medtem ko jih je bilo 9000 junija 1932. Treba pa je pripomniti, da številnih smrtnih primerov niso registrirali. Podeželje je bilo brez dvoma huje prizadeto kakor mesta, toda tudi mestom ni bilo prizaneseno. Harkov je v enem letu izgubil več kot 120.000 svojih prebivalcev, Krasnodar 40.000 in Stavropol 20.000 Tudi zunaj » cone lakote« niso bile zanemarljive demografske izgube delno zaradi pomanjkanja. Na kmečkih področjih moskovske regije se je umrljivost med januarjem in junijem 1933 povečala za 50 odstotkov. V mestu Ivanovo, ki je bilo prizorišče uporov lakote leta 1932, se je v prvi polovici leta 1933 umrljivost povečala za 35 odstotkov. Za leto 1933 in za vso državo ugotavljajo, da je presežno število smrti doseglo šest milijonov. Ker je bila ogromna večina tega presežka posledica lakote, lahko utemeljeno računamo, da je ta tragedija terjala približno šest milijonov človeških življenj. Ukrajinski kmetje so plačali najvišjo ceno vsaj s štirimi milijoni mrtvih. V Kazahstanu je zaradi lakote pomrlo približno milijon ljudi, zlasti zasebnih nomadov, potem ko je kolektivizacija zajela vso njihovo živino in so jih s silo prikovali na eno mesto. Na severnem Kavkazu in na območju črne zemlje – milijon mrtvih …

    Pet let pred velikim terorjem, ki je v prvi vrsti prizadel inteligenco ter gospodarske in partijske kadre, je velika lakota v letih 1932-1933 kot vrhunec drugega dejanja vojne proti kmetom, ki jo je leta 1929 sprožila partijska država, delala vtis dogodka, s katerim se je oblikoval zatiralski sistem. Tega so sproti preizkušali in ga prilagajali trenutnim političnim možnostim, uperjen pa je bil proti eni ali drugi družbeni skupini. S svojim spremstvom nasilja, mučenja in pobijanja celih skupin prebivalstva je postala velika lakota izraz strahovitega nazadovanja, političnega in družbenega. Mali tirani in krajevni despoti, ki so bili pripravljeni na vse, da bi iztrgali kmetom zadnje zaloge živil, so se množili in barbarstvo se je krepilo. V vsakdanji praksi so povečevali dajatve, otroci so ostajali brez staršev in znova se je pojavil kanibalizem, skupaj z epidemijami in razbojništvom. Pojavljale so se » barake smrti«, kmetje so spoznali novo obliko tlačanstva pod bičem partijske države. Kakor je januarja leta 1934 Sergej Ordžonikidze jasnovidno pisal Sergeju Kirovu:

    » Naši kadri, ki so doživljali položaj v letih 1932-1933 in so vzdržali, so resnično prekaljeni kakor jeklo. Mislim, da bomo z njimi zgradili državo, kakršne zgodovina še ni poznala.«

    Naj jemljemo to lakoto, kakor trdijo neki ukrajinski publicisti in zgodovinarji, za »genocid nad ukrajinskim narodom«? Ni mogoče zanikati, da so bili ukrajinski kmetje glavne žrtve lakote v letih 1932-1933 in da je pred tem » naskokom« potekalo po letu 1929 več ofenziv proti ukrajinski inteligenci, ki so jo najprej obtoževali » nacionalističnega odklona«, začenši z letom 1932 pa proti delu ukrajinskih komunistov. Brez ugovora lahko govorimo o » Stalinovi ukrajinofobiji«, če uporabimo izraz Andreja Saharova. Vendar je prav tako pomembno povedati, da je zatiranje z lakoto sorazmerno prizadelo tudi kozaško ozemlje ob Kubanu in Donu ter Kazahstan. V tej zadnji republiki sta po letu 1930 kolektivizacija in prisilno stalno naseljevanje nomadov imeli katastrofalne posledice: v dveh letih je bilo zdesetkanih 80 odstotkov glav živine in drobnice. Ker so ostali brez imetja in so bili obsojeni na lakoto, je emigriralo dva milijona Kazahov, kakega pol milijona v Srednjo Azijo in poldrugi milijon na Kitajsko.
    V resnici se je, tako kot v več regijah, na primer v Ukrajini, tudi v kozaških gubernijah, pravzaprav v določenih okrožjih črne zemlje, lakota pojavila

    kot zadnja epizoda v spopadu, ki se je začel v letih 1918-1922 med boljševiško državo in kmeti.

    Dejansko lahko ugotovimo izredno ujemanje med področji močnega odpora proti rekvizicijam v letih 1918-1921 in kolektivizacijo v letih 1929-1930 ter gubernijami, ki jih je prizadela lakota.

    Izmed 14.000 kmečkih vstaj in uporov, ki jih je naštela GPU leta 1930, jih je bilo 85 odstotkov na območjih, ki jih je »kaznovala« lakota v letih 1932-1933.

    To so najbolj žitorodna in dinamična kmetijska območja, ki so lahko nudila državi največ, a so hkrati največ izgubila zaradi sistema izsiljevanja poljedelske proizvodnje, ki se je izoblikoval na koncu prisilne kolektivizacije. Ta območja so najbolj trpela zaradi velike lakote v letih 1932-1933.

  • VERZIFIKATOR

    Tonja Mokar

    ZNANKA IZPRED TRIDESETIH LET

    Zadnjič se je zopet prikazala,
    je bilo zares po dolgem času,
    nisem prepoznal je več po stasu,
    z drugim vsem mi znamenje je dala.

    Trideset je let medtem minilo,
    ona na postaji vedno isti
    čaka vlak, ki peljejo ga tisti,
    ki jim zdavnaj je že odzvonilo.

    »Tonja, je res ona?« sem izdavil.
    K sreči tale Tonja ne pozna me,
    ni ji mar za takšne, najmanj zame,
    sicer pa, kaj sploh bi več vam pravil.

    No, pa dajmo, spet je vsa solzava,
    le da zdaj nenehno se tolaži,
    češ da ne živi v ukleti laži
    in da spričo tega ni jokava.

    Prepoznal sem bil jo po vizuri,
    vedno siva, vedno vsa povprečna,
    dolgočasna, mala tetka tečna,
    razpoznaš takoj jo po frizuri.

    Po sivini, ki jo vso obdaja
    in kako gor k zvezdam se ozira,
    sila teže jo pri tem ovira,
    da bi poletela, toda vztraja.

    In po tistem, Tonja kar razpreda,
    kot da trideset ni let minilo,
    kot da se bo vse nazaj vrnilo,
    s solzami na to življenje gleda.

    Torej kaj je Tonjina resnica?
    V njenem svetu namreč je normalno
    več resnic imeti, pač fatalno
    Tonja je še zdaj tovarišica.

    • Simon Rožič

      Sonja kot podgana stara
      še do danes se ni vdala,
      vleče jarem svoj rdeči,
      v smrdljivi, dreka polni vreči….

      • VERZIFIKATOR

        Za glodalce tole je žalitev,
        mirna je podgana in prikupna,
        ne pa kot prikazen ta obupna,
        ni imena sploh za to stvaritev.

        • Simon Rožič

          …z nekom, ki se večini gabi, sem jo moral primerjat,
          če ne bi jo moral s kakšno Hribarco ….obe sta pravi “g n u s!”

  • montyamp

    SOCIALIZEM CRKNE KO ZMANJKA TUJEGA DENARJA .
    Socialisti s svojim utopičnim univerzalizmom , projiciranim skozi kruto realnost , ustvarjajo bedo in revščino , povsod kjer se pojavijo .
    Ustavne pravice , življenje posameznika in njegovo stališče do kliničnega idiotizma
    (KOMUNIST FAŠISTIČNEGA-ANARHOLIBERALNEGA FAŠIZMA—SOCIALIZMA),
    se lotijo kar s krampom , rudniškimi jaški ter likvidacijami tistih , katerim pokradejo hiše in se naselijo v nacionalizirana(pokradena) bivališča , iz katerih potem torpedirajo legitimne , možne , nujne in potrebne demokratične imperative .
    Sami , denarja niso sposobni ustvariti , zato kradejo kot srake , države jim razpadajo v krvavih spopadih in danes bo golazen , pred katero na leto iz Slovenije zbeži 10 000
    autohtonih Slovencev , solila pamet ljudem na prostoru , ki je še pred100 leti pariral zahodnim civilizacijam . Na oblast je pa psihološki teror majskega partizanstva nakotil svojo topoglavo udbovsko deco in zato je danes podalpski svet , vukojebina “par exellence”.
    Amen .

  • montyamp

    In zakaj je v časopisu članica religije morilskih luzerjev centralnog komiteta saveza komunističke partije yugomurglovukojebislovenije ???
    Teroristično organizacijo osnovano na temeljih NKVD morilske mašinerije , Slovenci krmimo z privilegiranimi penzijami in to je nagrada teroristom za klanje autohtonega prebivalstva .
    Kandelabri čakajo .

  • montyamp

    Civilizacija je močno zakoreninjena na tem prostoru , tako da so ustvarjeni vsi pogoji za njen propad .
    Ko se podgane zaredijo v skladišču moke , se jih z zastavicami in tarnanjem ne da pregnati .
    Tako je tudi s socialisti , ki ko pridejo na oblast najprej pospravijo 10% prebivalstva in potem do vstaje naroda , ki jih pobije kot stekle pse , rinejo do krvavega konca .Že videno v zgodovini .
    ZAKAJ ATENTATI , ČE JE VSE TAKO SUPERIORNO ???
    ATENTAT — ATENTAT — ATENTAT — ATENTAT — ATENTAT — ATENTAT
    K*R*A*M*B*E*R*G*E*R*-S*L*I*V*N*I*K*-G*O*L*U*B*-J*A*M*N*I*K-K*O*K-……………..

  • sloustava

    G. Jansa, prispevam za enosmerno vozovnico za Venezuelo, Kubo, S. Korejo. Pa ne samo za Lokarco, zacela bom kar pri Kucanu in koncala pri Lunatiku. Dajmo, Slovenci, zacnimo zbirati denar!

    • Simon Rožič

      …škoda denarja in časa…obstajajo druga, bolj efektna orodja….

  • von Rhein

    Spada v skupino,ki mora biti komunistična.Samo tako ima odprto pot do laži in kraje s katero se preživljajo. Sicer pa imamo tudi v Idriji in podobnih bolnicah tudi Napoleone,Henrike, ipd.Našel bi se tudi kakšen Hitler.

  • montyamp

    S polnimi gatami je podpornici rdečeciganskega terorizma lahko smrdeti .

  • Mademoiselle

    Ajajaj kaj vse bomo še doživeli, da se človek ponosno deklarira kot komunist v 2020…To so ljudje s privilegiji, ki nikoli niso doživeli komunističnih grozot ali pa živeli z osebo, ki ima vojno s hudim pomanjkanjem za sabo. Škoda, pa na toliko antisovražne propagande se sklicuje vsepovprek, ampak samo za prvorazredne. ….

  • Black_hawk

    To je tragedija, to je mukotrpno kako morajo ti ljudje v sebi trpeti, ko vidijo da socializem v praksi ne deluje.

    • AlternativaZaSlovenijo

      Umirajo na obroke. Predlagam jim evtananazijo, ki jo tako propagirajo.

    • Simon Rožič

      Moja mama je rekla: “podgane uničiti je težko, saj se parijo med seboj
      noč in dan z istim namenom : vladati!”

  • Jan Kovalski

    Od leta 1991 naprej smo ves čas poslušali levičarje kako so nas prepričevali da komunistov ni več, in potem ti pride Sonja Lokar in vse pokvari, tako da nas bodo spet morali začeti prepričevati od začetka.

  • RATATA

    NESMISEL….,
    da si nekaj ljudi domišlja, da prav ONI VEDO, kako družba in gospodarstvo delujeta….,
    da SI ZATO DOVOLIJO PREGANJATI VSE, ki jim niso do konca pritegnili (jim ne pritegnejo niti sedaj!!),….,
    jih proglašajo za kriminalce ……
    in SI DOPUSTIJO celo UNIČEVATI LJUDI, ki jim niso prav nič storili…!!!!
    To so počeli ravno tisti, ki so med vojno obljubljali, da “SI BO NAROD ZAČEL SODBO PISAT SAM!!”….
    …. pa mu jo še danes pišejo ravno TI, ki so to obljubljali in njihovi potomci, nasledniki in slavilci krvave komunistične revolucije…,
    ki se imajo za nekakšne “učitelje” in si utvarjajo, da imajo monopol na nekakšno “znanost”!! ….
    SMISEL je,,
    da moramo O VSEM SVOBODNO RAZPRAVLJATI IN UKREPATI(!!)
    //JE TO PREVEČ DEMOKRATIČNO(?)
    JE TO PREVEČ SVOBODNO(?)
    (tako Ljubo Sirc, v Glasgowu, poleti 1968
    Vsem,
    ki so umrli v boju proti levemu ali desnemu totalitarizmu!)

  • bubamara

    Za komuniste meso, za rajo zelje. Pa imaš segedin.

  • Black_hawk

    Koliko smo na njen račun že nakazali davkoplačevalci? Kje so šele ostali.

  • Jan Kovalski

    30 let so nas levičarji prepričevali, da ni več komunistov, in letos mineva najmanj 12 let kar nas ti isti prepričujejo, da so stalno na oblasti desne vlade.

  • Van Der Waals

    KO PRAVIJO LEVIČARJI DA NE SEM OBSTAJATI SOCIALNIH RAZLIM MISLIJO… USI BODO REVNI!!!

  • Simon Rožič

    Komunistom prijajo sprehodi pod pozlačenimi arkadami kraljev, cesarjev in vseh
    monarhičnih vladarjev; v tej veličini se počutijo tako dobro, kot da so vse to sami
    zgradili, čeprav so več kot polovico tega ali pokradli ali uničili! To je komunizem!

  • milanček

    a je ta komunistični gnoj lahko še bolj nagravžen?

  • milanček

    nagravžna je, da se človeku dobesedno zagravža!

  • Marko

    Ta Sonja Lokar nebo prišla v Ameriko.Zakaj?Ker bo dobila vprašalnik, ki se glasi. Ali si član Komunistične partije Sovenije ali kakšne druge teroristične organizacije? In kaj bo odgovorila?Tisto kar komunajzarji znajo….zlagala se bo.

  • WISKY 1000

    Deportirat vse v njihovo Venezuelo brez povratka.

    • AlternativaZaSlovenijo

      Ampak pot si pa naj sami plačajo. Imajo dovolj nakradenaga

  • rubec

    “Socializem je možen. Ne takšen, kot smo ga že imeli, niti slučajno ne takšen, kot so ga imeli v Sovjetski zvezi. Socializem, v katerem bi lahko ljudje živeli kot svobodni posamezniki in hkrati družbeno odgovorna bitja.”

    Koliko harvardov in kembridjov mora imeti človek, da bi to razumel? Dokončanih mislim.

    • von Rhein

      Smo enega,Fuj D V.

  • Joc 52

    ponovno dvigujejo glave ti kradljivci….na volitve, zamenjat oblast in jim soditi za vse nakradeno, odvzeti premoženje in na Dob z njimi

  • Den456

    Komunisti ne uredijo financiranja zasebnega šolstva, ker v teh šolah ne učijo po Titovem evangeliju, otroci se ne pokrižajo v imenu Stalina, Tita in Edvarda Kardelja, niti sledi ni o obveznem domačem branju knjige Dobra dela Milke Planinc in Ivana Mačka, nihče ne govori o sodobnih mučencih Zemljariču in Kučanu, ki neskončno trpita zaradi demokracije. In vi se čudite solzam tovarišice Sonje Lokar. Pa dajte no, pridite že k pameti.

    Zgoraj navedenim živim komijem in njihovim častilcem nedvomno pripada daljši oddih, po možnosti dosmrtni, v kateri od navedenih socialističnih držav ali vsaj na Golem otoku. Tudi daljša nastanitev v kočevskih breznih bi lahko blagodejno vpliva na njih.

  • xtc

    Današnji Kučan komunisti alias ZKS so bili najbolj ortodoksni komunisti v SFRJ in najbolj zagriženi in maloda ne najbolj krvavih rok.
    Gre za ideološke psihopate,ki so za svojo religijo pripravljeni izbrisati vse od naroda,države,sorodnikov pravi verski blazneži,dejansko je SFRJ komunizem kot tak preživel le v Sloveniji pod poveljstvom ultra komunista Kučana & Co,drugodje bolj ali manj v izumiranju.
    Treba je vedeti ,da so se Kučan komunisti zakleli ,da bodo naredili vse ,da bodo uničili Slovenijo in zopet zlezli v novo SFRJ-“Novo Zvezo Balkanskih držav z socializmom”.
    Dejstvo je ,da se skuša komu socializem-pod krinko vpeljati pod plaščem EKOlogije so vse bolj jasna.

  • Gren

    KURBA ZA NA BRITOF IN KURĆAN TUD !

    • Joc 52

      Ne, kucan se prej na sodisce in na Dob zaradi veleizdaje (razorozitve TO, foruma 21/kraj,….)

  • lena

    Gospa je bila (in je se) priviligiran osebek v Yugi in s tem je zivela, z razliko od delavstva, v komunsticnem raju! Seveda brani svoj raj, svoje privilegije in izjavlja, kako je bil komunizem fajn! Ce bi pa morala zgodaj vstajat in z avtobusom na osem urni siht v izmenah, v tovarni, bi pa zagotovo drugace razmisljala in govorila!

  • Artur

    Besede, ki zadanejo. Ker tudi živiš, kar poveš. Tovarišica Sonja Lokar, hvala.!?
    Besede zaradi katerih bi te normalen, moralen, zaveden, pokončen Slovenec že zdavnaj vtaknil v norišnico zaprtega tipa med možganske invalide. Živiš po kapitalistično poveš po komunistično kar je licemerje brez primere.Pod nujno pozovi osebje v belih haljah da te hospitalizirajo v ustanovi za duševno prizadete, hvala.

  • Ivo Žbogar

    Ja res je Sonja Lokar anahronizem v Sloveniji. V Sloveniji namreč ni komunistov. Tisti pravi komunisti, so že zdavnaj pomrli in večina v boju proti okupatorju. Oni so res verjeli, da je komunizem možen in zveličan družbeni red. Danes nihče (no skoraj nihče) ne verjame v to pravljico. Kajti komunizem je nerealna pravljica. Podobno so tudi ideje in misli iz Evangelija in Biblije. Je namreč zelo malo vernikov (ali skorja nič več), ki živijo tako kot to zapoveda Evangelij in Biblija.
    Je tudi res, da je inkvizicija, ki je terorizirala prebivalce Evrope kakšnih 300 let ali več, bila produkt krščanstva, vendar vsi vemo, da to ni krščanska vera. Vsi vemo, da so inkvizitorji bili prej sledilci hudiča, kot dobrohotne katoliške vere.
    No in smo pri komunizmu, ki ga danes ”trdi desničarji” enačijo s stalinizmom. Vsem priporočam, da preberejo Komunistični manifest. Bolj filantropskih, humanih misli in zahtev, kot so zapisane tam, ne boste zaznali v nobenem tekstu. No morda v tekstih prvih utopistov, boste zaznali kaj takega.
    In potem o žrtvah komunizma. Avtor je omenil število 100.000.000 kar se čudim, kajti mnogi desničarji trdijo, da je bilo žrtev vsaj 150.000.000. Vendar je ta številka v primerjavi s žrtvami imperializma, kolonializma in kapitalizma dokaj majhna, oziroma za pol manjša. Po ocenah so navedeni ”sistemi” zakrivili smrt vsaj 250 – 300.000.000 ljudi. Še več žrtev bi bilo, če bi pred recimo nekaj sto leti imeli bolj učinkovita orožja. Britanci so v 200 letih vladanja v Indiji pobili 85.000.000 ljudi. Belgijski kralj Leopold 2 je samo v 10 letih vladanja na začetku 20. stoletja v Kongu pobil 10.000.000 ljudi in ravno toliko jih je pohabil. V Amerikah od 100.000.000 predkolumbovskih prebivalcev je v začetku 20. stoletja živelo samo 8.000.000 avtohtonih.
    Če dobro pomislimo, je skoraj vse vojne na planetu zakrivil kapitalizem ali pa recimo pohlep po denarju in moči.
    Vse vojne od križarskih dalje je sproduciral Zahod. Recimo 30 letno in 100 letno vojno (zamislite 100 let vojne) je produkt Zahoda. Napoleonova osvajanja, 1. in 2. SV je začela na Zahodu. Britanci so z vojnami pokorili tako rekoč cel planet.
    Biti komunist danes je anahronizem in komunistov v Sloveniji ni.
    Zakaj navdušenci nad kapitalizmom ne “spokajo” v Sierro Leone, Zimbabwe ali Singapur?! Tam vlada čisti kapitalizem. Še sindikati so prepovedani. Tam vlada kapitalizem v najbolj neokrnjeni obliki in bi se sestavljalci zgornjega članka zelo dobro počutili. Mi normalni slovenci se zelo dobro počutimo v socialistični samostojni Sloveniji.
    Kakorkoli pisun Rok Kranjec je postavil še eno smešno trditev in sicer … citiram …najbolj priljubljenega hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona… Oliver Dragojevič, Cetinski, Severina, Starvos, Gibboni, Kesovija itd. so po mnenju Roka manj priljubljeni kot Thompson. Daj no Rok loti se pisanja humoresk za desničarje.

  • Rožle

    Še naj se začne hvalit, da je likvidirala par domoljubov …

  • WISKY 1000

    Saj se ji vidi po frisu komunajzarci,dal bi ji 500 dinarjev penzije.

  • Kapodistrias

    Še ena tistih, ki bi delila, kar drugi ustvarijo.

  • AIRWAYS

    Plačam ji pot v Barbarin rov. Je ceneje!