fbpx

Sovražni govor levega pola na družabnih omrežjih se od nastopa nova vlade le še stopnjuje in presega prav vse meje dobrega okusa!

Velikokrat lahko s strani levih političnih strank in z njimi povezani mediji, profesorji, intelektualci, predstavniki nevladnih organizacij slišimo, kako naj bi se na desnem političnem polu posluževali tehnik sovražnega govora. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj primerov, ki razgaljajo resnično stanje, ki vlada na družabnih omrežjih. Ker smo v našem mediju že velikokrat pisali o sovražnem govoru levo usmerjenih posameznikov, si oglejte fotografije, ki nazorno prikazujejo sovraštvo do nasprotnega političnega pola. Vse to pa brezsramno podpirajo slovenski dominantni mediji, podprti z levo politično ideologijo. “Takšnih groženj v Sloveniji tožilstvo ne preganja in osrednji mediji ne obsojajo, ampak jih oboji vzpodbujajo,” kritično poudarja premier Janez Janša.

Poslanske skupine SNS, NSi, SDS in SMC so vložile zahtevo, da se v parlamentu opravi razprava o sovražnem govoru. Trenutna vlada ni po volji devetdeset odstotkom medijskega prostora v Sloveniji, ker le ti ideološko in nazorsko pripadajo politični tranzicijski levici. Preden so svet preplavila družabna omrežja, so imeli v Sloveniji medijsko resnico v svojih rokah. Ne smete pozabiti, da je bil leta 1992 ubit Ivan Kramberger, ki je nekaj mesecev pred smrtjo povedal : “In ko ne bodo vladali, dodajam, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst”.

Vsi veliki tiskani mediji na svetu se v zadnjem desetletju soočajo s hudo izgubo branosti. To se dogaja tudi z osrednjimi dnevnimi časniki Večer, Delo in Dnevnik in delom Odlazkovega medijskega imperija.  V enem izmed člankov smo razkrili, da so tudi v času “diktature in izgube medijske svobode” dobili od 200 tisoč do 1,6 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Medtem ko so tiskani mediji izgubljajo svoje bralce, se je veliko uporabnikov preselilo na splet in pričelo prebirati novice majhnih alternativnih spletnih medijev, ki so podajali drugačna videnja na posamezne aktualne stvari kot osredji mediji v Sloveniji. Medijski kartel v službi KUL poka od neresnic, ki jih drugače misleči uporabniki razkrivajo na družabnih omrežij! Zato medijski kartel zahteva zakonsko regulacijo, da bodo izbrisali kritičen del slovenske javnosti do njihovega dela! Na nepričakovano konkurenco v medijih medijski kartel v službi KUL  niso bili pripravljeni. Svoj strah pred konkurenco so začeli širiti s besedami, da se jih diskreditira, žali in krati medijsko svobodo. V času socialnih omrežjih se je zapisalo na tisoče neprimernih in žaljivih komentarjev s strani tako desne kot leve politične opcije. Tega ne more nihče zanikati.

Njihov največji sovražnik je trenutni predsednik vlade
A predvsem na levici si množično zatiskajo oči. Raje vlagajo kazenske ovadbe proti tistim, ki mislijo drugače. Njihov največji sovražnik je trenutni predsednik vlade Janez Janša. Zaradi blokade v slovenskem medijskem prostoru je pričel z uporabo družbenega omrežja Twitter in postajal vedno bolj vpliven. To gre v nos večinski medijski krajini pod vplivom sil bivšega režima, zato je v javnost prišlo veliko pozivov, da naj Twitter ukine račun sedanjega predsednika vlade. Nazadnje je to javno zahteval vplivni član SD Uroš Jauševec. Tisti Jauševec, ki je v času Pahorjeve vlade hodil naokrog z USB ključkom, kako je potrebno zamenjati 600 kadrov z “našimi”!

Sovražnost levega političnega in družbenega pola lahko vsak Slovenec opazuje večino časa, predvsem odkar je lanskega marca oblast prevzela sedanja vlada. Leva politična opcija, ki v Sloveniji z nekaj kratkimi premori na slovenskem vlada od leta 1945, je začela z množičnim ustrahovanjem, žaljenjem in pozivom k smrti Janše in vseh tistih, ki se strinjajo z njegovo politiko. Največja parlamentarna stranka SDS je dobila na predčasnih parlamentarnih volitvah 222.042 glasov.

V letu 2020 je bilo vložena kopica osebnih pregonov zaradi groženj, ki so jih posamezniki povedali javno na televiziji, kar nekaj predstavnikov vlade je o tem pisalo tudi na socialnih omrežjih, a so njihove zahteve končale v koših za smeti. Tožilstvo je vse pregone zavrnilo, kot je to v zadnjem primeru Aleša Hojsa storila okrožna državna tožilka Klementina Prejac. Po mnenju Prejčeve ne zadošča le subjektivna prestrašenost ali vznemirljivost oškodovanca, ampak “mora biti izražena grožnja objektivno resna”.

Foto: Bralec Nova24tv

Odgovorna urednica informativnega programa Manica Ambrožič jadikuje in igra žrtev spletnih komentarjev, vendar ni sposobna obsoditi levičarjev, ki so s smrtjo grozili predsedniku vlade Janezu Janši.  Razprava je toliko bolj nujna, saj je situacija prešla vse meje zdrave pameti. Nihče v Slovenji ne zahteva, da se prav vsi strinjajo s politiko Janeza Janše ali Luke Mesca. Zato imamo demokratične volitve, na katerih se lahko pomerijo različne politične stranke. Parlament je mesto, kjer bi se morala izvajati kulturna demokratična razprava, v kateri poslanci soočijo različna mnenja. Ja, tudi na desni strani je bilo nekaj odmevnih primerov t.i. sovražnega govora, a je njihovo število v primerjavi z levo stranjo minimalno.

Spletni komentarji so v vsakem mediju kritični, na trenutke žaljivi in neprimerni do nasprotne strani, o kateri posamezna novica govori. Premier Janša je opozoril, da so osrednji slovenski mediji v tem trenutku največji spodbujevalci sovražnosti med državljani. Ne pozabite, da se je odgovorna urednica informativnega programa RTV Slovenija Manica Ambrožič večkrat javno delala žrtev zaradi sporočil, ki jih prejmejo v uredništvo informativnega programa. Takšna dejanja so vredna obsojanja, vendar obenem Ambrožičeva ni niti enkrat javno obsodila pozivov k smrti Janše in njegovih podpornikov v letu 2020. Vse to je mirno “požegnala” in še dodatno vzpodbudila tovrstno izražanje. Le zakaj, se lahko vprašamo?

Luka Perš