fbpx

Sporni posli moža Nataše Pirc Musar

Aleš Musar in Nataša Pric Musar (fotomontaža: demokracija)

Natašo Pirc Musar, kandidatko za predsednico države, zelo bremenijo sporni posli njenega moža Aleša Musarja, njuno več milijonov evrov vredno premoženje pa še vedno ni v celoti pojasnjeno, prav tako ne njegov izvor.

Glede na to, da sta pod skupno streho že od približno leta 2000, kakor je danes 54-letna Pirc Musarjeva pred časom razkrila za eno od revij (leta 2015 je dejala 15 let), pa je jasno, da sta pri tem obojestransko sodelovala. Ne gre torej samo za delovanje enega od njiju, kot zdaj poskuša javnosti predstaviti kandidatka, češ da ona s posli svojega moža nima nič skupnega.

Musar neposredno vstopil v politiko
Aleš Musar
je zdaj tudi vodja volilnega štaba predsedniške kandidatke in je kot takšen neposredno vstopil v politiko. Oba sta bila zaposlena v družbi Aktiva v lasti največjega domačega privatizacijskega tajkuna Darka Horvata. Šlo je za nekdanjo pooblaščeno investicijsko družbo, napolnjeno s certifikati državljanov. Aleš Musar se je po dostopnih podatkih v Aktivi Group zaposlil leta 2000, leta 2001 se je v Aktivi zaposlila tudi njegova žena Nataša Pirc Musar. Postala je vodja službe za stike z javnostmi.

Darko Horvat (Foto: Mediaspeed)

Leta 2003 sta v razmiku nekaj mesecev oba odšla iz Aktive Group, Nataša Pirc Musar je prevzela vodenje centra za izobraževanje in informiranje na vrhovnem sodišču, Aleš Musar pa je nadaljeval svojo t. i. podjetniško pot. Aktivo Group je zapustil junija 2003, že čez nekaj mesecev si je prizadeval za mesto v upravi Kapitalske družbe (KAD) v državni lasti. Po Aktivi Group se je zaposlil v podjetju Net produkcija v lasti Nataše Musar, bil je tudi podpredsednik uprave Kompas Celje.

Poslovanje v davčni oazi

Skupaj s sodelavcem Markom Koničem in Rokom Habincem je na britanskem otoku Jersey, eni bolj znanih davčnih oaz, ustanovil podjetje S. T. Hammer in od Aktive prevzel več naložb. Med drugim je prevzel tovarno gradbenih strojev SCT Strojegradnja, ki je zaposlovala okrog dvesto ljudi, kovinarsko podjetje Imko Projekt in turistično podjetje HTG Sežana.

Musar je s sodelavcema videl predvsem priložnost v dragocenih zemljiščih, na katerih je delovala proizvodnja. Slednjo so prenesli drugam, nepremičnine pa prodali. V Črnučah v Ljubljani, kjer je delovalo podjetje Imko Projekt, je zrasla velika poslovna stavba Domus Aurea, na mestu SCT Gradnje v Mostah pa še vedno čakajo na več deset milijonov evrov vredno graditev prestižne stanovanjske soseske. Poleg tega so Musar, Konič in Habinc milijonske dobičke ustvarjali s preprodajo naložb, pri katerih je kot manjša solastnica kratko potegnila tudi država.

Privatizacijske sheme

Aleš Musar naj bi bil v Aktivi Group v lasti Darka Horvata pomemben finančnik. Po osnovnem poklicu je sicer kemik, prek Aktive Group pa je delal v Izraelu, so takrat poročali mediji. Musarjevo ime se je pojavljalo tudi v različnih privatizacijskih shemah, pogosto s sumom korupcije, povezano tudi s posli v Bosni in Hercegovini (BiH) ter Črni gori. Eden odmevnejših poslov je bil razkrit leta 2013. Nataša Pirc Musar je bila takrat že informacijska pooblaščenka. Finance pa so razkrile, da njen soprog upravlja podjetja, ki imajo v Sloveniji več kot 70 milijonov evrov premoženja. Tržna vrednost Musarjevega premoženja je po njihovi oceni zanašala od pet do deset milijonov evrov.

Foto: STA

Aleš Musar je bil lastnik tretjine družbe S. T. Hammer Ltd. s Kanalskih otokov. Preostala solastnika sta bila Rok Habinc in Marko Konič. Musar je takrat za Finance sicer dejal, da je družba s Kanalskih otokov lastnica ljubljanskega finančnega holdinga S. T. Hammer. Ta je v prejšnjih letih najprej prevzel nekaj podjetij v Sloveniji, nato pa se je podal na Balkan in kupil več deležev družb za upravljanje v BiH in Črni gori. Naložbe teh družb oziroma skladov pa so bile nato delno usmerjene v Slovenijo. Skladom ali pa družbam v skladih je bilo prodanih tudi več naložb finančnega holdinga S. T. Hammer, ki je imel tudi velike finančne obveznosti. S prodajo naložb se je finančni holding tako delno razdolžil, Musar pa je prodane družbe še vedno lahko upravljal.

Direktor številnih podjetij

V tistem času je bil Musar v Sloveniji direktor družb S. T. Hammer, Balkan Re, Ekostar, Net pro shop in Net produkcija, ki je bila v lasti Nataše Pirc Musar. Poleg tega je bil še nadzornik sežanske turistične družbe HTG in družbe Plama-pur, podjetja za izdelavo plastičnih izdelkov.

Nadalje je bil Musar predsednik upravnega odbora črnogorske družbe za upravljanje Moneta, ki je bila s svojimi skladi večinska lastnica novogoriškega holdinga AG (pred tem Agrogorica). Musar je tako obvladoval tri velika slovenska podjetja: Plama-pur (polovični lastnik je bil novogoriški holding AG9, podjetje Eta iz Kamnika in podjetje Strenia IND, ki je izdelovalo gradbene stroje.

Temelj premoženja S. T. Hammer

Temelj Musarjevega premoženja je S. T. Hammer, ki je bil ustanovljen leta 2002, to je v času, ko sta bila tako Aleš Musar kot Nataša Pirc Musar zaposlena v Aktivi Group in sta že živela “pod skupno streho”, kot se je izrazila zdajšnja predsedniška kandidatka. S. T. Hammer je leta 2003 kupil večinski delež ljubljanske družbe SCT Strojegradnja, pozneje preimenovano v Strenia.

Leta 2006 se je S. T. Hammer podal še na Balkan in kupil večje deleže v skladih IF Fortuna iz Bihaća, ZIF Jahorina Koin s Pal ter ZIF Privrednik in ZIF BLB iz Banjaluke. S. T. Hamer je leta 2010 kupil še delež v črnogorski družbi za upravljanje Moneta. Na vprašanje časnika Finance o tem, da bi lastništvo prenesel v Slovenijo, je Musar odgovoril, “da ne vidi razloga za ozko razmišljanje in koncepte”.

Prav temelj Musarjevega premoženja S. T. Hammer Ltd. s Kanalskih otokov, davčne oaze, pa je po ugotovitvah Financ iz družbe HTG izčrpal najmanj štiri milijone evrov in pri tem domnevno oškodoval družbo, druge lastnike, upnike in državo.

Odnesli 4,1 milijona evrov

Podjetja Aleša Musarja so upnikom, državi, Kapitalski družbi in drugim delničarjem iz HTG odnesla štiri milijone evrov, so oktobra 2013 poročale Finance. S. T. Hammer, ki ga je vodil Aleš Musar, je po ugotovitvah iz družbe HTG izčrpal najmanj štiri milijone evrov in pri tem domnevno oškodoval družbo, druge lastnike, upnike in državo. S preprodajo deležev lastnih podjetij je Aleš Musar oziroma S. T. Hammer (kjer je bil direktor in tretjinski lastnik) pridobil 4,1 milijona evrov kupnine, kapitalske izgube in druge škode pa je pokril sežanski HTG, ki ni v stoodstotni lasti Musarjevih družb.

Aleš Musar na Ruski dači. (Foto: STA)

Sežansko podjetje HTG se je, preden ga je prevzel S. T. Hammer, ukvarjalo s turizmom, transakcijski račun so imeli blokiran od leta 2011.

Za kaj je šlo?

Sežanska družba HGT je leta 2005 prodajala nepremičnine in finančne naložbe, kupnine pa posodila družbam iz skupine S. T. Hammer. Slednji je leta 2010 sicer poravnal dolgove, vendar z manjšinskim deležem S-Reala. Sveženj delnic je bil ocenjen na več kot štiri milijone evrov, zaradi česar je zanj moral HGT še doplačati. Leto po nakupu je HGT delnice prodal na dražbi za precej nižjo ceno. Lastnica je za pičlih 750.000 evrov postala kamniška Eta.

V Kadu so bili prepričani, da so v HGT s preprodajo kršili zakon o gospodarskih družbah in da bi posle morali najprej potrditi delničarji. Za to preprodajo naj bi bila uvedena tudi kriminalistična preiskava, vodili pa naj bi jo na Policijski upravi Koper. Mediji so nato leta 2014 poročali, da si je Aleš Musar zaradi tega prislužil kazensko ovadbo, nato pa je vse potihnilo. Kazenske ovadbe naj ne bi bilo, na PU Koper pa so bili v zvezi s tem primerom skrivnostni.

HGT in S. T. Hammer izbrisana

Podjetje HGT, hoteli, turizem in gostinstvo je bilo 16. decembra 2016 izbrisano iz Poslovnega registra. Kot izvršni direktor je bil nazadnje v bazi Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) vpisan Franc Musar, oče Aleša Musarja. Nadzorniki družbe so bili Franc Musar, Aleš Musar in Rok Habinc. Z izbrisom (stečajem) je bila tako onemogočena revizija poslovanja podjetja.

Še pred tem, 25. aprila 2016, pa je bilo iz Registra podjetij izbrisano slovensko podjetje S. T. Hammer s sedežem na Šubičevi ulici 3 v Ljubljani. Ob koncu sta bila direktorja Aleš Musar in Rok Habinc. Lastnica podjetja je bila družba S-Real, nepremičnine, ki je bila že v likvidaciji. Musar je lastništvo podjetja S. T. Hammer prenesel na britanske Kanalske otoke.

Eta Kamnik

Aleš Musar je s svojima dolgoletnima poslovnima partnerjema Markom Koničem in Rokom Habincem lastniško vstopil v Eto Kamnik leta 2012, ko jo je kupil holding AG, katerega posredni solastnik je bil. Pred tem je bila v dolgoletni lasti Mercatorja, zdaj pa je v lasti firme AG, katere lastnik je črnogorska finančna družba M. M. Alpha Investment, ki jo vodi nekdanji Musarjev poslovni partner Konič.

Plakat Nataše Pirc Musar (Foto: Twitter)

Musarjevo današnje premoženje

Aleš Musar danes navaja, da je lastnik podjetja Aulon GmbH iz Nemčije (to podjetje najdemo v Münchnu), vrednost podjetja naj bi bila 2,05 milijona evrov in vključuje “med drugim naložbo v 85,4 odstotka slovenske družbe Ruska dača, d. o. o. Preostanek v Ruski dači je v lasti Nataše Pirc Musar. Poleg tega Musar navaja še 91-odstotno lastništvo v podjetju Auratus (ocenjeno na 422 tisoč evrov), ki vključuje med drugim naložbo v 17 odstotkih družbe STH Ventures. Podatki so objavljeni na spletni strani predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar. K navedenemu premoženju so dodane še finančne naložbe v višini 800 tisoč evrov in prihranki v bankah v višini 10 tisoč evrov. Ponašajo pa se še s starodobnikom rolls royce phantom VI, letnik 1971, v vrednosti 100 tisoč evrov. Iz teh podatkov in podatkov o nepremičninah bi lahko sklepali, da je Musarjevo premoženje danes vredno 3,7 milijona evrov. Glede na druge znane in v preteklih letih že objavljene podatke pa je veliko vprašanje, ali so ti podatki Musarjevih točni. Nataša Pirc Musar namreč podatkov tako o svojem kot moževem premoženju ni podkrepila z verodostojnimi listinami.

Vida Kocjan