fbpx

Sprejet zakon za višje neto plače vseh zaposlenih; spremembe bodo veljale že letos

Foto: STA/Facebook

Državni zbor je danes s 45 glasovi za in 40 proti sprejel predlog novele zakona o dohodnini, ki prek postopnega dviga splošne olajšave med drugim prinaša nekoliko višje plače za vse zaposlene. Proti zakonu so bili poslanci SAB, SD, Levice in Robert Polnar iz stranke DeSUS. Kljub poznemu sprejemu bodo zakonske rešitve veljale že za to davčno leto, kar pomeni, da bodo vsi prejeli višje plače že letos.

Po zapletih pri sprejemanju zakona o dohodnini, je bil ta znova na preizkušnji. V Državnem zboru so tako danes ponovno obravnavali vladni predlog, ki je bil sprejet s 45 glasovi za in 40 proti. Proti zakonu so glasovali poslanci SAB, SD in Levice.

Poslanec DeSUS Robert Polnar je glasoval proti zakonu, saj meni, da znižanje prihodkov iz naslova dohodnine v obdobju med 2022 in 2025 pomeni 800 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov. “V prihodkovni strukturi občinskih proračunov obsega dohodnina dve tretjini tekočih prihodkov. Njeno zniževanje bi pomenilo (pod)financiranje tekočih obveznosti občin,” je dejal Polnar.

Poslanec DeSUS Robert Polnar (Foto: Zajem zaslona RTV)

Koordinator Levice Luka Mesec je kritičen, da bodo tisti, ki prejemajo nizke plače s tem zakonom pridobili bolj malo. Po njegovem mnenju gre za sesuvanje drugega največjega davčnega vira v državi. “Zmanjšujete jo kar za 800 milijonov evrov na leto, medtem ko obljubljate, da boste zagotovili milijardo za zdravstvo, 600 milijonov za dolgotrajno oskrbo in tako naprej,” je dejal.

Koordinator Levice Luka Mesec (Foto: Zajem zaslona RTV)

Poslanka Konkretno Monika Gregorčič je zakon podprla, ker preko davčnih olajšav v prvi vrsti prinaša višje neto dohodke ljudem, ker stimulira gospodarstvo in povečuje sposobnost gospodarstva, da zadržuje in tudi na novo privablja visoko perspektivne strokovne kadre, ki morajo postati gonilo gospodarske rasti. “Jaz razumem skrb za javnofinančno vzdržnost, postopno uvajanje teh dohodninskih olajšav bo zadevo še kako olajšalo,” je pojasnila. Zaradi gospodarskih trendov in stanja na trgu dela pa bodo ukrepi imeli manjši negativni vpliv na javne finance od prvotnih ocen.

SD bi raje krpal luknjo v zdravstvu
Poslanec SD Dejan Židan je prav tako glasoval proti zakonu, saj je izpostavil luknjo v davčni blagajni. Rešitev vidi v povečanem financiranju zdravstva, ki pa ga lahko financiramo le iz državnega proračuna ali zasebnih žepov. “Vsaka dodatna luknja v proračunu pomeni dodatno luknjo v zdravstvu, ki bo še manj dostopno, ko bodo ljudje potrebovali zdravstveno storitev,” je obrazložil.

Poslanec SD Dejan Židan (Foto: Zajem zaslona RTV)

Poslanka Levice Nataša Sukič meni, da s tem zakonom dajejo “mastne ocvirke” bogatim in “otrobe” revnim. Po njenem mnenju se bo košarica zdravstvenih storitev skrčila zaradi izpada 800 milijonov evrov. “Nekje bo seveda potrebno krčiti, tega ne poveste ljudem,” je bila kritična. Po njenem mnenju gre pri tem zakonu za obljube, ki so škodljive in prazne. “Ta zakon o dohodnini daje predvsem tistim, ki že imajo,” pa je svoje razlog proti pojasnil poslanec SD Marko Koprivc.

Zakon sprejemamo v negotovi situaciji
Predsednica SAB Alenka Bratušek meni, da gre za neodgovorno finančno politiko vlade. Pravi, da ni pravi čas za sprejemanje zakona, saj smo v negotovi situaciji in ne vemo kaj se bo zgodilo jutri zaradi sankcij EU. “Leta 2008 smo bili priča podobni situaciji, zatem pa je zaradi padca gospodarske rasti zazevala globoka luknja, ki smo jo pokrivali leta,” je povedala.

Predsednica SAB Alenka Bratušek (Foto: Zajem zaslona RTV)

Poslanka Konkretno Mateja Udovč je glasovala za zakon, saj meni, da morajo izpolniti obljube o razbremenitvi plač. “Tudi če zakon ni optimalen, je pa za začetek razbremenitev plač,” je dejala. Po predlogu zakona o dohodnini se bo med drugim splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov.  S tem bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje neto plače.

V zakonu je predvideno, da rešitve veljajo že za to davčno leto. Ker je bil zakon sprejet z zamudo, je vlada ta teden podprla dopolnila, ki bi vnesla spremembe med prehodne in končne določbe ter tako določila postopke, potrebne za retroaktivno veljavnost z začetkom tega leta. O tovrstnih dopolnilih poslanci danes niso odločali.

Sara Rančigaj