fbpx

Slovenska kultura se je v prejšnjih mandatih spremenila v podaljšek politike: Minister Simoniti vrača kulturo kulturnikom

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti (Foto: STA)

Na interpelaciji, ki se je začela v sredo, 24. marca 2021, je imel minister za kulturo Vasko Simoniti priložnost pokazati svoje dosežke v kulturi, kljub temu, da je to eden izmed sektorjev, ki je bil v času svetovne krize z epidemijo najbolj prizadet. Kultura je pod vodstvom Simonitija prejela rekordna proračunska sredstva, kar 70 milijonov evrov več, kot v času ministrov SD. V okviru evropske kohezijske politike je Ministrstvo za kulturo leta 2020 vsem upravičencem izplačalo 83 odstotkov več sredstev kot leta 2019. V okviru projektov, na katere se lahko prijavijo nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi kot upravičenci, sodelujoči ali končni prejemniki, pa je ministrstvo v letu 2020 upravičencem izplačalo kar 86 odstotkov več sredstev kot leta 2019. V času epidemije država kulturnikom ob zaprtju dejavnosti omogoča še temeljni dohodek, več sredstev pa je bilo prav tako namenjenih za knjižno in filmsko produkcijo.

“Pri svojem delu sem se zavedal svojih pristojnosti, obveznosti in dolžnosti, zato sem učinkovito ukrepal tako v zvezi s pandemijo in njenimi posledicami v kulturnem sektorju, kot tudi na vseh drugih področjih kulturnega življenja v RS, vključno z dejstvom, da sem zagotovil rekorden proračun za kulturo,” je bil na interpelaciji jasen minister za kulturo Vasko Simoniti. Prepričan je, da ni neučinkovito ukrepal pri omejevanju in odpravi posledic popolne blokade dela in izvajanja storitev na področju kulture zaradi omejevalnih ukrepov boja proti epidemiji. “Aktivno sem sodeloval pri pripravi vseh interventnih zakonov, ki so namenjeni državljanom za blažitev posledic epidemije,” je še pojasnil.

Kot je v preteklosti že poudaril, je ministrstvo izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022, kar bo največ v zgodovini samostojne Slovenije. Načrtovani proračun za leto 2021, ki bo namenjen za kulturo, se je tako povečal za 46 milijonov evrov. V okviru evropske kohezijske politike pa je Ministrstvo za kulturo, kljub epidemiji leta 2020, vsem upravičencem izplačalo 83 odstotkov več sredstev kot leta 2019.

Foto: Vlada RS

Vasko Simoniti je na današnji interpelaciji izpostavil, da številke ne lažejo. Obrazložil je, da je za kulturo namenjen rekorden proračun v višini 237 milijonov evrov, kar je 47 milijonov evrov več, kot lani. Zagotovljena so bila višja sredstva za samozaposlene (kljub epidemiji), več sredstev je bilo namenjenih za financiranje filmske industrije (1 milijon evrov), prav tako pa tudi za založništvo (1 milijon evrov). Na področju ustvarjalnosti, kamor spadajo gledališka, glasbena, vizualna in intermedijska umetnost, so se sredstva povečala za 1,9 milijonov evrov. Prav tako je odobril plačilo interventnih sredstev (za več kot 2 milijona) za redno delovanje RTV v času epidemije.

Za 1,4 milijona več sredstev za samozaposlene v kulturi
Tudi za samozaposlene v kulturi so se povečala sredstva in to kar za za 1,4 milijona evrov, kamor so vključili plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, delovne štipendije samozaposlenih ter boleznine, medtem pa so se za pol milijona evrov povečala sredstva za nakup knjižničnega gradiva. V proračunih 2021 in 2022 je minister uspel uveljaviti izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki bo v omenjenih letih, kulturnemu sektorju zagotovil še dodatnih 22,25 milijonov evrov. Temeljni dohodek za samozaposlene v kulturi se neprekinjeno izplačuje od oktobra naprej, ko se je začel drugi val epidemije. Ministrstvo se je pri tem še posebej potrudilo, da so bili vključeni tudi samozaposleni v kulturi z nerednimi dohodki. Samozaposleni v kulturi so tako ob nastopu epidemije covida-19, vključeni v prejemanje dohodka do katerega drugi niso bili upravičeni.

V vladi Marjana Šarca se je veliko govorilo o kulturnem evru, ki pa ga je uveljavila šele trenutna vlada. V letu 2021 je država zagotovila sredstva na osnovi sprejetega zakona o kulturnem evru, ki bo v obdobju od 2021 do 2027, slovenski kulturi prinesel dodatnih 122,6 milijonov evrov. S pomočjo evropskih sredstev pa so na seznam prednostnih investicij za prenovo uvrščeni tudi najpomembnejši projekti s področja kulture med katere spadajo SNG Drama, Arhiv RS, Muzej slovenske osamosvojitve in Center Rotovž v Mariboru.

V času SD-jevih kulturnih ministrov je bilo kljub konjunkturi za 70 milijonov evrov manj sredstev v proračunu
Kot je na interpelaciji poudarila poslanka Alenka Jeraj, bodo deležniki s področja kulture na podlagi prizadevanj Ministrstva za kulturo v letu 2020 dodatno počrpali intervencijska sredstva v višini več kot 68,5 milijonov evrov, medtem ko je bilo v letu 2020 izplačanih kar 83 odstotkov več koheizijskih sredstev kot leto prej. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost pa so za kulturo načrtovana dodatna nepovratna evropska sredstva v predvideni višini 87 milijonov evrov. Med drugim so se za 20,5 milijonov evrov povečale investicije v javno kulturno infrastrukturo.

Primerjava proračuna za kulturo v času Simonitija in ministrov SD (Foto: Twitter MK)

“V času kulturnega ministra Dejana Prešička je bilo v proračunu 162 milijonov evrov, v času drugega SD-jevega ministra Zorana Pozniča pa 172,8 milijonov evrov, torej 70 milijonov evrov manj, kot je za kulturo izpogajal minister SDS dr. Vasko Simoniti,” je pojasnila Jerajeva. V letu 2021 bo tako za ustvarjalce v kulturi in kulturne programe na voljo 238 milijonov evrov. “Še nikoli doslej v 30-letni zgodovini kulturni proračun ni bil tako visok.” Ministrstvo pa poleg vsega navedenega vrši intenzivna pogajanja za novo kohezijsko finančno perspektivo 2021-2027 za krepitev kulturnega sektorja in za programske spremembe ter podaljšanje rokov za izvedbo v letu 2020 načrtovanih projektov, tudi za končanje operacij iz kohezijskih sredstev.

Sara Rančigaj