Številni razpravljalci na posvetu enotno sporočili ministru Pikalu: Gre za dvojno kršenje ustave in diskriminacijo otrok!

Foto: Twitter

V prostorih Državnega sveta RS je v sredo potekal množično obiskan posvet na temo Javno in zasebno šolstvo, katerega so se zaradi pereče situacije udeležili številni udeleženci, ki jim je mar za kvaliteto šolstva in spoštovanje slovenske pravne ureditve. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je uvodoma izpostavil, da bi bilo zelo dobro, če bi se javne šole oplemenitile s kompetencami preverjeno dobrih zasebnih programov, in ob tem požel bučen aplavz v dvorani.

Kovšca je v nadaljevanju povedal, da je predlagana novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) sprožila veliko debat, vendar vlada Marjana Šarca odgovarja s tem, da gre le za prehodno obdobje. Ostro je spregovoril o tem, da nastane takšna situacija takrat, ko se namesto stroke odloča politika, in to politika, ki je že sama po sebi prehodna.

Predsednik Državnega sveta RS je med drugim poudaril, da so bile zasebne šole ustanovljene kot javni zavodi in so učitelji v zasebnih šolah plačani enako kot v javnih šolah, torej spadajo v isti plačilni razred. “Nadstandardni programi v zasebnih šolah so za to, da se dosegajo boljši rezultati.” Nefinanciranje zasebnih šol s strani države bi po mnenju Kovšče povzročilo večjo razslojenost.

Čas, da politika, stroka in laična javnost stopijo skupaj
“Reforma šolskega sistema je nujna, ker naši otroci vse preveč izgorevajo, nimajo prostega časa, ki bi ga lahko preživeli v naravi, temveč se nenehno učijo podatke na pamet.” Nadaljeval je s tem, da se je kot predsednik državnega sveta zavezal k temu, da bodo vrata te institucije odprta idejam političnih strank in idejam civilne družbe. “Ne glede na vse pritiske, ki jih bo nekdo na DS vršil z leve ali desne, sem trdno odločen ostati nevtralen.” Dodal je še, da je čas, da politika, stroka in laična javnost stopijo skupaj v dobro otrok in ne politike dveh izključujočih se polov.

Foto: SDS

Predlaganje financiranja zgolj osnovnega programa ni sprejemljivo
Moderator posveta in hkrati tudi gost je bil dr. Matjaž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki je dejal, da je jasno, kaj zahteva odločba ustavnega sodišča iz leta 2015. (Drugi odstavek 57. člena ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli). Za upoštevanje te odločbe do sedaj ni bilo prave politične volje, je dejal Tomšič. Ob tem je dodal, da je vlada Mira Cerarja to poskušala izigrati, vendar gre vlada Marjana Šarca še dlje.

Nadaljeval je, da je takšna odločitev več kot očitno protiustavna in je z njo nekaj narobe. Po mnenju Tomšiča bi to v praksi pomenilo, da bi delež financiranja tudi javnih šol padel in ne rasel, kot trdijo predlagatelji. Dejal je, da so “razlage s strani predstavnikov ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da je razširjen program izobraževanja nek dodatek, popolna izmišljotina”. Spregovoril je tudi o noveli zakona ZOFVI na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti in na področju visokega šolstva ter o podeljenih koncesijah, za katere meni, da je glavna intenca novele ravno odvzem že pridobljenih koncesij.

Na posvetu je svoj vidik delovanja zasebnih vrtcev predstavila Taja Stablovnik, predsednica Združenja zasebnih vrtcev v Sloveniji. V začetku svojega govora je ostro obsodila tiste, ki zavajajo javnost s tem, da zasebne vrtce financirajo občine. Dodala je, da se straši lahko svobodno odločajo, ali bodo svojega otroka vpisali v javni ali zasebni vrtec. Stablovnikova je povedala, da s strani pristojnih ni opravljenih nobenih analiz o prostih kapacitetah v javnih vrtcih in da se analiza vendarle pričakuje iz celotne Slovenije, ne samo iz glavnega mesta, na podlagi katere podatke posplošijo in jih potem predstavijo javnosti.

“Danes otrok, ki obiskuje javni vrtec, stane občino dvakrat toliko kot tisti, ki obiskuje zasebni vrtec,” je odločno poudarila. Za zaključek je dodala to, da se dodatni programi, ki jih vpeljujejo zasebni vrtci, vpeljujejo tudi v javne programe ter da imajo zasebni vrtci ravno tako zelo raznoliko strukturo staršev. “Ministrstvo pozivamo na delovni sestanek, kjer bomo starši in strokovni delavci z veseljem podali pripombe, spremembe k noveli zakona ter izrazili svoje stališče.”

Pavel Demšar, ravnatelj Osnovne šole Montessori je na posvetu spregovoril o pedagogiki Montessori, ki temelji na izhodišču mišljenja o tem, kdo so otroci, in poudarja edinstveno individualnost / enakost vsakega posameznega otroka. Zavrača tudi primerjanja s standardi in normami, kot to počnejo tradicionalni pedagoški sistemi. Dodal je, da nekajletne izkušnje na tem področju in v takšni obliki vzgoje in izobraževanja ne moremo za nekaj časa postaviti v hladilnik ter jih nato vzeti, ko bo spet potrebno. Kritično se je odzval na to, da je pravica staršev ta, da se sami odločijo in izberejo, v katero šolo bodo poslali svojega otroka. “V naši šoli pouk poteka drugače kot v javnih. Otroci ne poslušajo zgolj samo predavanj, in to, torej spodbujanje k drugačnim pristopom, bi lahko dali v naše že obstoječe javne sisteme.”

Foto: SDS

Direktor Zavoda sv. Stanislava Ljubljana mag. Anton Česen je v dvorani DS govoril o tem, da je v največji meri želja njihove šole ta, da vsi otroci pridobijo enakomerno izobrazbo. “Smo zelo odprti za sodelovanje z okoljem, sodelujemo z vsemi šolami iz našega okolja v Šentvidu. Imamo medsebojne izmenjave in tako lahko izboljšujemo procese, v katere smo vključeni strokovni delavci in otroci.” Dejal je, da se ne strinja s trditvijo o elitizmu zasebnih šol, kajti vse te šole so ustanovljene kot javni zavodi in delujejo kot neprofitne organizacije.

Spoštovanje različnosti tudi v praksi
Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole v Ljubljani, je spregovoril o 11. členu ZOFVI, ki jasno govori o tem, da je javna mreža sestavljena iz zasebnih in javnih šol. Na področju vključevanja različnosti ima ta šola s tem izkušnje že 30 let. “Šolstvo je prostor, kjer moramo preseči pluralnost, da ne bomo imeli samo na papirju spoštovanje različnosti, ampak tudi v praksi. Ta delitev, ki se dela sedaj, je umetna.” Kordiš meni, da se umetna delitev dela predvsem zaradi nerazumevanja in predsodkov. Pozdravil je današnjo debato v upanju, da bo sprožila še več takšnih, kjer se bo govorilo o šolstvu, o pedagogiki in o težavah, s katerimi se otroci v šoli srečujejo.

Gre za dvojno kršenje ustave
Svoje strokovno znanje je kot zadnji govorec podal tudi Jan Zobec, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču RS in bivši ustavni sodnik. Svoje predavanje je začel s tem, da je Slovenija ustavna demokracija, kar pomeni, da večinska (ljudska) demokracija nima moči, saj je nad njo ustava. Smisel ustavnega sodišča je v spoštovanju odločb, ki jih večina (ki jo predstavlja parlamentarna večina) odklanja in zavrača. “Kot vidimo, so pretekla tri leta in pol in ves ta čas smo v protiustavnem času, ignoriranje ustavnih odločb pa je ignoriranje ustavne demokracije. Gre za hudo, implatantno in neupravičljivo kršitev človekovih pravic,” je dejal Zobec. Navzoče v dvorani je seznanil s tem, kaj pravzaprav pomeni neuresničitev odločbe ustavnega sodišča: gre za dvojno kršenje ustave, saj se s tem zavestno kršijo človekove pravice, kršitev je bila ugotovljena z odločbo ustavnega sodišča, in drugič, gre za denegacijo varuha ustavne demokracije. Spregovoril je tudi o posredni diskriminaciji po prvem odstavku 14. člena ustave, kajti če bi se pokazalo, da večina otrok, ki obiskuje zasebne šole, pripada določeni veroizpovedi, kar je konec koncev tudi zelo verjetno, potem gre za posredno diskriminacijo pri izvrševanju človekove pravice do osnovnošolskega izobraževanja na podlagi veroizpovedi. Zobec je poudaril, da ne sme biti pomembno, kdo je izvajalec programa, pomembno je, da je program javno veljaven. Financirajo se otroci izobraževanja. Po oceni Zobca je temeljna zmota to, da ni res, da se financirajo zasebne šole, kajti financira se samo izobraževanje. Dodal je, da bo rešitev, ki se predlaga, privedla do elitizma.

Po posvetu je sledila javna razprava, na katero se je prijavilo več kot 100 udeležencev in zaradi pomanjkanja časa žal niso prišli vsi na vrsto. V javno debato se je vključila tudi poslanka Jelka Godec, ki je uvodoma poudarila, da bo danes v državnem zboru potekala tudi prva obravnava novele zakona ZOFVI. Spraševala se je, kaj je pravzaprav tisto, kar moti v zakonu tiste, ki ga želijo spremeniti. “Morda to, da v njem piše, da želi vzgojiti poštenega učenca?” Godčeva je poudarila, da zastopa stališče, da je potrebno odločbo ustavnega sodišča upoštevati, torej v Slovenski demokratski stranki se zavzemamo za 100-odstotno financiranje zasebnih šol. “Želim vam, da v tem boju za svoje otroke uspete, in nehamo razlikovati med javnimi in zasebnimi šolami ter začnemo končno govoriti o dobrih in slabih šolah,” je dejala za konec.

Foto: SDS

Godčeva je pred Državnim zborom RS, kjer je potekal protest staršev, podala tudi kratko izjavo za javnost: “Miren shod staršev pred državnim zborom ob današnjem posvetu o javnem in zasebnem šolstvu je dokaz tega, da želijo starši sami odločati o šolanju svojih otrok, torej, da želijo prosto izbiro, ki jim pripada tudi po 57. členu ustave, in ne želijo, da država diktira, kam naj otroke vpisujejo. Minister Pikalo diktira namreč prav to, da se naj otroke vpisuje samo v državne šole, ne pa tudi v zasebne. Starši pa želijo le, da se jim prizna, kar jim pripada po ustavi in zakonu, torej enakovredno financiranje javnih in zasebnih šol v primeru javno veljavnih programov ter prosta izbira šol. Z ministrovim predlogom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) se ne strinjam, možnosti, da bo zakon danes v državnem zboru sprejet, pa so velike, ker koalicija očitno želi vse, kar je zasebno v Sloveniji, dobesedno uničiti.” V dvorani državnega sveta je nato potekala razprava, na kateri so se oglasili starši otrok in se večinoma spraševali, zakaj na današnji razpravi ni vidnih predstavnikov Vlade RS ter predstavnikov ministrstva.

H. M.