fbpx

Stranski učinki cepljenja so običajni, le Štrukljevi imajo s tem neznanske težave

Tajnik Sviz-a Branimir Štrukelj. (Foto: STA)

V slovenski javnosti je veliko vznemirjenje doživelo, da je 26 velenjskih učiteljev doživelo stranske učinke pri cepljenju podjetja AstraZeneca. Za dodatno podžiganje v javnosti je poskrbela še novica iz Avstrija, ko naj bi po cepljenju s cepivom AstraZeneca umrli dve osebi, a so avstrijske oblasti s tehtnimi dejstvi dokazala, da cepivo AstraZeneca ni krivo za smrt omenjenih oseb. “Glede na navedene podatke člani Posvetovalne skupine za cepljenje menijo, da zaenkrat ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerimkoli cepivom proti covid-19 v Sloveniji,” sporočajo iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Enako se je odzval minister za zdravje Janez Poklukar. Le ta je dejal, da so stranski učinki pričakovani in izginejo po dnevu ali dveh. Več kot očitno načrtno zdraho povzročajo učitelji, podrejeni sindikatu SVIZ in da gre za ponovno politizacijo sicer zdravstvenega problema.

Epidemija koronavirusa za vsakega posameznika predstavlja nekaj novega in neznanega. V Sloveniji se zelo rado izkorišča za politikantske obračune med sedanjo vlado in predvsem levo opozicijo. Pri tem jim pomagajo levičarski sateliti v podobi nevladnih organizacij in medijev v lasti tranzicijskih tajkunov. Osrednji mediji so zopet naredili iz muhe slona, ko se je razvedelo, da je imelo 26 učiteljev iz Velenja doživelo stranke učinke po cepljenju. V izjavi za javnost je NIJZ zatrdil, da so vsa cepiva v Sloveniji varna in ni razloga za prekinitev cepljenja v Sloveniji.

V NIJZ spremljajo izvajanje cepljenja proti covidu-19 na podlagi podatkov o opravljenih cepljenih, ki jih izvajalci  cepljenja posredujejo v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO). Odzvali so se tudi na informacije glede neželenih stranskih učinkov pri cepljenju. Neželeni dogodki, ki sledijo cepljenju, so po besedah strokovnjakov iz NIJZ vzorčno povezani s cepljenjem, lahko pa gre tudi zgolj za časovno povezavo s cepljenjem, kar pomeni, da določen neželeni dogodek s cepljenjem ni vzorčno povezan in bi se tudi zgodil tudi, če oseba ne bi bila cepljena. O “pravih” neželenih učinkih lahko govorimo le takrat, kadar lahko določimo vzročno povezanost med neželenim dogodkom in cepljenjem ali cepivom, bodisi pri posamezniku (z objektivno diagnostično metodo) ali pa na ravni populacije s kakovostnimi epidemiološkimi raziskavami so zapisali v NIJZ.

V Nacionalnem inštitut za javno zdravje zavrnili pomisleke Štrukljevega sindikata SVIZ
V NIJZ so pojasnili tudi smrt dveh oseb v Avstriji. Smrt je nastopila pri 49-letni medicinski sestri in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom. Evropska agencija za zdravila (EMA) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo, smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem. Do 10. marca 2021 so sicer zabeležili 30 primerov težav zaradi krvnih strdkov pri skoraj petih milijonih ljudi, cepljenih v EU/EGP. Dosedanji podatki kažejo, da število težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju ne presega pričakovane pogostnosti teh težav pri necepljeni populaciji.

Strokovnjaki so večkrat opozorili na možnost stranskih učinkov po cepljenju. To so tudi jasno povedali. Opozarjali so, da se lahko po cepljenju dogajajo glavoboli, mrzlica, telesno pregorevamo, imamo vročino in nas boli roka. Enako je danes ponovila v odzivu za RTV Slovenija vodja vladne posvetovalne skupine za zajezitev covid-19, infektologinja Mateja Logar.

Politični cirkus je v tej zadevi popolnoma nepotreben in škodi vsem. Le precepljenost prebivalstvo bo omogočila vrnitev v stare tirnice življenja. Zaradi trenutne vlade, ki politično ne odgovarja glavnemu tajniku Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimiru Štruklju je iz tega hitro naredil dnevno afero. V zaskrbljenem pismu so zapisali, da se je že nekaj evropskih držav odločilo za nekaj časa izvzeti cepiva AstraZeneca. Za težave so si v tem farmacevtskem gigantu krivi tudi sami, saj se ne držijo dogovorov, ki so jih podpisali z EU. Upamo le, da Štrukelj ne bo glavna zvezda v večernih poročilih na RTV SLO in POP TV in govoril, kako se vlada hoče maščevati učiteljem. “Če obstaja kakršenkoli dvom v varnost tega cepiva, v SVIZ predlagamo razmislek, da se cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju z njim začasno zadrži,” so zapisali v izjavi za javnost na SVIZ-u.

Stranski učinki so zaželeni, velikih razlik med stranskimi učinki cepiv ni
Na nastalo medijsko paniko v režiji slovenskih osrednjih medijev in SVIZ-a se je odzval sedanji minister za zdravje dr. Janez Poklukar. Kot je dejal glede stranskih učinkov po cepljenju nekaterih zaposlenih v šolstvu, je dejstvo, da nezaželeni učinki po cepljenju so. Te so zaznali tudi po cepljenju zaposlenih v zdravstvu in pri starejših. “Toda to so pričakovani stranski učinki cepljenja. Praviloma vsa simptomatika izzveni v nekaj dneh,” je navedel in dodal, da so blagi stranski učinki do neke mere celo zaželeni, kajti kažejo na ustrezen odziv na cepivo. “Seveda si želimo čim manjši stranski učinek, da ne pride do strahu med prebivalstvom, da je s cepivom karkoli narobe,” je še poudaril Poklukar. Ob tem je dodal, da ni dramatičnih razlik o poročanih neželenih učinkih različnih proizvajalcev cepiv.

Ob tem vam lahko avtor teh vrstic zaupa lastno izkušnjo s cepivo AstraZeneca. Zaradi preteklih zdravstvenih težav (tumor) sem bil skupaj s bratom invalidom prednostno cepljen s cepivom AstraZeneca. Tako sva oba po dobrih dvanajstih urah po cepljenju čutila, da naju je bilo nenadoma mrzlo, telesno izgorevala, imela vročino in hud glavobol. To sva čutila preko noči in še malce tudi zjutraj. Oba sva zjutraj vzela tableto proti glavobolu in sva oba normalno funkcionirala naprej. Bolečina na roki pa izgine v roku 24 ur. Zato se nimate ničesar bati, kljub množični propagandi covid skeptikov in medijev, ki jih pri tem podpirajo. Le cepljenje nas bo rešilo iz te hude zagate. Zato se pojdite cepit in potrpite tistih deset ur z blagodejnimi stranskimi učinki. Le to je rešitev, da se vrnemo nazaj množično v lokale, športne prireditve in vse tisto, kar zaradi epidemije sedaj množično pogrešamo.

Luka Perš