Strokovnjakinja za šolstvo Mojca Škrinjar glede afere Kengurujčki opozarja, da mainstream mediji s poročanjem ustvarjajo nek vtis, da je šlo za zasebni vrtec, kar pa meče črno piko na vse zasebne vrtce!

Foto: iStock/STA

Nedavno je javnost razburila novica o tem, da je v ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok Kengurujčki prihajalo do surovega in skrajno neprimernega vedenja do malčkov (od povijanja teh v rjuhe, da ne bi jokali, do prisilnega hranjenja). Ob vsem tem pa je zanimivo, da še danes ni znano, kdo je lastnica zavoda, izbrisna pa je bila tudi stran zavoda. Strokovnjakinja za šolstvo in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar glede poročanja RTVS in uporabe besedne zveze “zasebni vrtec” opozarja, da gre za nonšalantno uporabo besedne zveze, saj v tem primeru ni šlo za zasebni vrtec, s tem pa očitno želijo vreči črno piko na vse zasebne vrtce. Ob vsem tem se poraja vprašanje, če je morda v aferi Kengurujčki prišlo do načrtne diverzije proti zasebnim vrtcem in šolam, ni pa še povsem jasno, ali je v to vpletena lastnica vrtca ali se je to dogajalo za njenim hrbtom. Več bo seveda znano, ko bodo znana imena in priimki krivcev. 

“Najlažje je sedaj to, da novinarji celo javne RTV SLO nonšalantno hitro uporabljajo besedno zvezo zasebni vrtci,” poudarja Škrinjarjeva. “To ni bil zasebni vrtec, kar smo videli v primeru Kengurujčki. Tukaj je šlo za garažo za otroke, za odložiti otroke. Vse to je bilo na črno. Imam občutek, da se z nonšalantnim poročanjem, morda celo namerno površnim poročanjem, ustvarja nek vtis, da je šlo za zasebni vrtec, kar pa meče črno piko na vse zasebne vrtce.”

V javnem vrtcu ni dovolj mest na voljo
Bistvena zadeva tega problema v Ljubljani po besedah Škrinjarjeve je, da ni dovolj mest v javnem vrtcu. “Zlasti je naval na prvo starostno obdobje 1-3 let, teh kapacitet pa Ljubljana ne omogoča. Moram reči, da je bil v zadnjem obdobju viden nekakšen napredek, a ne zadosten. Župan Zoran Janković se hvali, da je 92 odstotkov otrok vključenih, kar je sicer velik odstotek v Sloveniji, a to se tudi za prestolnico pričakuje. Na kmetih boste našli več ljudi doma, zato si sorodniki lahko razdelijo varstvo otroka, v prestolnici, kjer so ljudje po službah, to pač ni mogoče.”

Mojca Škrinjar (Foto: STA)

Gre za poskus zlorabe besede “zasebno”
Škrinjarjeva poudarja, da nedvomno na žalost opaža poskus zlorabe besede zasebno. “Govori se o vrtcih, to poroča javna RTV SLO, govori se o zasebnosti. V tem konkretnem primeru pa ne gre uporabljati sintagme zasebni vrtci. V zakonodaji imamo opredeljene javne vrtce, ki jih financirajo občine in tudi starši, in zasebne vrtce, ki jih v večji meri financirajo starši, tisti del, ki jih financirajo občine, je 85 procentov cene, ki bi jo sicer financirali v javnem vrtcu. Imamo tudi institut varuha predšolskih otrok, ki smo ga v zakon uvedli z namenom, da se prepreči varovanje otrok na črno. To pomeni, da ima lahko kateri koli zasebnik, ki ima ustrezne prostore za varovanje doma, ki jih pregleda ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Človek, ki hoče izvajati dejavnost zasebnega varuha predšolskih otrok na domu, potrebuje ustrezno izobrazbo (srednješolsko), potrebuje usposabljanje, biti mora registriran v registru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ni dovolj, da ima espe ali zavod, s čimer upravičuje poslovni del, potrebuje tudi dovoljenje ministrstva, izpolnjevati pa pogoj, da v zadnjem obdobju ni bil kaznovan, še posebej na področju dela z otroki,” poudarja Škrinjarjeva.

Foto: iStock

Ob vsem tem se poraja vprašanje, če je morda v aferi Kengurujčki, prišlo do načrtne diverzije proti zasebnim vrtcem in šolam, ni pa še povsem jasno, ali je v to vpletena lastnica vrtca ali se je to dogajalo za njenim hrbtom. Več bo seveda znano, ko bodo znana imena in priimki krivcev. Težko pa se je znebiti vtisa, da so se po pogromu nad podjetniki sedaj na tnalu mainstream medijev znašli maloštevilni zasebni vzgojni in izobraževalni zavodi. Ti se namreč nadejajo, da bo afera z vrtcem Kengurujčki sprožila splošno medijsko gonjo proti zasebnim zavodom, vendar ne zgolj na področju varstva otrok, ampak tudi šolskih ustanov. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je minilo že kar štiri leta od odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol, nova vladna koalicija pa v zvezi s tem ni podala nobenih zagotovil, da bo to upoštevala.

H. M.