fbpx

Štrukelj meni, da zdravniki ne bi smeli predstavljati ekskluzive, zato je že napovedal možnost stavke

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj (Foto: STA)

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj zopet grozi. V sindikatu namreč zahtevajo sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela zaradi epidemije in zvišanje plač vsem zaposlenim. Štrukelj je napovedal možnost stavke po tem, ko je glavni odbor Sviza soglasno sprejel sklep, da bo o stališču glede stavke povprašal še svoje članstvo. Na račun vlade in pristojnega ministrstva, ki ga vodi Simona Kustec, je Štrukelj navrgel kup kritik, med drugim je problematiziral odnos oblasti in ji očital nespoštovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Do teh očitkov prihaja po tem, ko je bil v četrtek s strani ministrice Simone Kustec podpisan dodaten sklep, s katerim se zagotavljajo dodatna sredstva za plačilo nadomeščanj, v skupni vrednost 2 milijona evrov. Ob tem, da je potrebno še poudariti, da je bilo od začetka epidemije za ukrepe, povezane z delom zaradi covida-19, na polju vzgoje in izobraževanja namenjenih preko 70 milijonov evrov. Če človek ne bi vedel, da Branimir Štrukelj slovi po svojem političnem angažmaju, bi ga omenjena poteza presenetila. Tako pa vse skupaj sploh ne preseneča.

Ministrstvo očitke zavrača
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so se na navedbe Sviza že odzvali in poudarili, da si že od prvega dneva epidemije prizadevajo za varno in zdravo učno okolje – tako za zaposlene kot udeležence izobraževanja. “Na ministrstvu ves čas aktivno in redno sodelujemo z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in jim pomagamo pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in izvajanjem izobraževanja,” so jasni. 

Foto: STA

Štrukelj je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da zahtevajo sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela zaradi epidemije in zvišanje plač vsem zaposlenim. V primeru, če zahteve ne bodo uresničene, je napovedal, da bo 9. marca splošna stavka, če se bo večina od prek 32 tisoč članov strinjala s tem. V prihodnjem tednu bodo tako pričeli z glasovanjem v 760 zavodih, kjer je organiziran Sviz. “Če bo večina za stavko, se bo ta začela 9. marca, od takrat dalje jo bo usmerjal glavni stavkovni odbor, v katerega se je v četrtek preimenoval glavni odbor Sviza,” je poudaril.

Pričakovati je, da bodo sredi prihodnjega tedna sporočili rezultate glasovanja. Kot je navedel po poročanju STA, bo do 9. marca dovolj časa, da se dogovorijo okrog zadev. Če bo stavka izglasovana, bodo delodajalcu posredovane stavkovne zahteve. Štrukelj je navedel dve bistveni zahtevi. “Zahteva po takojšnji sklenitvi sporazuma o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki nastaja z obvladovanjem epidemije v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih,” je prva zahteva. Štrukelj je dodal, da naj bi bili zaposleni na koncu z močmi in da že zadnje leto dni opozarjajo na sklenitev takšnega dogovora. Druga zahteva je zahteva po zvišanju plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Zvišanja ne zahtevajo le za strokovni kader, ampak tudi za hišnike, čistilke, kuharje in druge.

Štrukelj pravi, da zahteva predstavlja le posledico premikov v zdravstvu. “Ti premiki kažejo, da plače v vzgoji in izobraževanju močno zaostajajo za vsemi drugimi deli javnega sektorja.” Štrukelj poudarja, da so raziskovalci, doktorati znanosti na raziskovalnih inštitutih in univerzitetni učitelji v povsem enakem položaju kot zdravniki specialisti. Navaja sicer, da naj ne bi nasprotoval zviševanju plač zdravnikov. Pravi, da spoštujejo njihovo delo, a nasprotujejo, da bi se delale “ekskluzivo in izjemo zgolj za njih”. Štrukelj je poudaril, da zahtevajo takšna pogajanja kot v primeru zdravnikov.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj (Foto: STA)

Štrukelj pravi, da oblast naj ne bi spoštovala zaposlenih v vzgoji in izobraževanju
Štrukelj poudarja, da med 54 člani glavnega odbora Sviza prevladuje “splošno ogorčenje okrog odnosa oblasti in nad nespoštovanjem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki ga po njegovih besedah izraža ta oblast”. Poudaril je, da vsi v zdajšnjih razmerah vlagajo maksimalne napore za to, kar bi bilo dobro za družbo, a da naj ne bi zaslužili “niti dostojnega pogovora z oblastniki”. Kritičen je bil tudi do zagotovljenih dodatnih dveh milijonov evrov, ki jih je pristojno ministrstvo namenilo šolam za plačilo nadomeščanj. Kot pravi naj bi šlo za “drobiž, “ki žali ali pa sporoča, da ti ljudje živijo na nekem drugem planetu, ne pa v realnosti”.”

Na ministrstvu v odzivu na očitke izpostavljajo, da se zavedajo preobremenjenosti, s katero se zaradi trenutnih razmer soočamo na vseh področjih družbe. Pravijo, da so prisluhnili predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov. “Ministrica prof. dr. Simona Kustec je za aktualno šolsko leto 2021/22 izdala Sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na podlagi tega sklepa se v pedagoški proces pod vodstvom mentorja lahko vključijo tudi študenti.” Sklep je bil novembra lani še dodatno dopolnjen z možnostjo dodatnega zaposlovanja svetovalnih delavcev.

S sprejetjem PKP10 pa je vzgojno-izobraževalnim zavodom je bila ravno tako po dana možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta 2022.  Ker se zavedajo, da se šole in zavodi soočajo z velikim številom odsotnih strokovnih delavcev, posledično pa so obremenitve tistih, ki ostajajo na delovnih mestih, toliko večje, je ministrica podpisala še dodaten sklep, s katerim se zagotavljajo še dodatna sredstva za plačilo nadomeščanj, v skupni vrednost 2 milijona evrov. “Skladno s sprejetim sklepom Vlade Republike Slovenije, dne 3. 2. 2022, bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport aktivno sodelovalo tudi preko vladne pogajalske skupine za pogajanja in usklajevanja z reprezentativnimi sindikati,” napovedujejo.

Zanimivo je, da Štrukelj trdi, da v Svizu naj ne bi imeli nič proti zvišanju plač zdravnikov. Čemu so torej predstavniki petih sindikalnih central na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo skladnosti 48. člena PKP10 z Ustavo Republike Slovenije?

Nina Žoher