fbpx

Supervolilno leto 2022: Milan Kučan ima prav, da bodo volitve zelo pomembne in da bodo verjetno res “zadnja bitka njegove generacije”

Nekdanji vodja partije Milan Kučan (Foto: STA)

Saj ni res, pa je. Nisem vam še zaželel kaj dobrega v letu 2022. Naj napako popravim že takoj na začetku. Torej vse dobro vam želim v letu 2022. Menda naj bi bilo to leto več kot zelo pomembno, vsaj v volilnem smislu. Čakajo nas volitve v državni zbor, pa lokalne volitve in volitve predsednika države. Bivši predsednik države Milan Kučan pravi celo to, da bo to “zadnja bitka njegove generacije”. Upam, da res, in upam, da jo bodo izgubili. Čas bi že bil za normalizacijo Slovenije. Kruta realnost nas že skoraj 80 let uči, da če levičarji niso na oblasti, postanejo nasilni in skušajo oblast prevzeti nasilno. To jim je, ob deset tisočih umorjenih Slovencev leta 1945, celo uspelo. Danes je situacija zgolj navidezno drugačna. Ideologija levičarjev je ostala enaka, le nekoliko se je prilagodila realnosti sedanjega časa. Če levičarji niso na oblasti, skušajo oblast prevzeti s pomočjo ulice pa tudi nasilja.

To se je dogajalo v času druge Janševe vlade (2012–2013), dogaja pa se tudi v času njegove tretje vlade. Še preden je ta nastala, so bili levičarji že na ulicah in grozili s smrtjo. V bolj ali manj agresivni retoriki ulično nasilje nadaljujejo vse do sedaj in ga tudi bodo do volitev v državni zbor. Jasno je, da v primeru njihove volilne zmage uličnega nasilja ne bo več, tako kot se je to zgodilo leta 2013, hkrati pa je tudi jasno, da se bo ulično nasilje nadaljevalo v primeru oblikovanja desne vlade. Vse je torej na svojem mestu že 80 let. Levičarji oblast jemljejo, kot nekaj naravnega in pričakovanega, če pa niso na oblasti, je pač nujno ulično nasilje. Tudi Milan Kučan ne more iz svoje kože, ulične proteste preprosto podpira. Toda tako stanje ni nekaj demokratično normalnega, kjer se na oblasti izmenjujejo levi in desni.

Volitve v državni zbor 2022
Volitve v državni zbor 2022 naj bi bile po napovedi predsednika države Boruta Pahorja 24. 4. 2022. Strinjam se z Milanom Kučanom, da bodo zelo pomembne in da bodo verjetno res “zadnja bitka njegove generacije”. Klasičen demokratičen standard zahodnih demokracij je izmenjava levih in desnih na volitvah po enem ali dveh mandatih, redko drugače. Pri nas pa so leve politične sile, če odštejem DEMOS, na oblasti večino časa, desne pa le borih sedem let. Že tu je jasno, da v naši politični realnosti nekaj hudo škripa. Čas, ki prihaja, bo zato res izjemno pomemben. Na levem političnem polu ni nič novega. Skušajo uveljaviti staro, a že propadlo formulo “novega obraza” v podobi Roberta Goloba. Zgolj zdi se, da to ne ustreza desnemu političnemu polu, a resnica je drugačna, še manj taka izbira ustreza levemu političnemu polu. Vprašajmo se, kaj ponuja levi politični pol. Nič drugega, kot so ponujali leta 2018, ko so sestavili manjšinsko vlado s podporo nadkoalicijske Levice. Manj kot dve leti za tem pa so se skregali, vrgli “puško v koruzo” in pobegnili.

Mimogrede, ta izraz “puška v koruzi” je danes znan praktično vsem, večina pa ne ve, kdo ga je prvi izrekel v našem političnem prostoru. To je bila moja malenkost, izraz “puška v koruzi” pa sem uporabil dva dni po odstopu Marjana Šarca v oddaji Faktor Bojana Požarja in Aljuša Pertinača. Če bi od avtorstva teh besed kaj imel, bi do danes že zagotovo obogatel.

Dominantni mediji delajo seveda svoje in podpirajo leve politične stranke. Tudi na desno ni vse idealno. SDS z Janezom Janšo je zagotovo politična stalnica, ki pridobiva in ne izgublja, lahko se nadeja kar nekaj večjega števila poslancev. NSI Mateja Tonina k sedanji vladi prispeva veliko in še več. Takoj ko javnomnenjske ankete pokažejo bistven napredek te stranke, se že vsuje po njih in prikazujejo njihov izpad iz državnega zbora, kar je daleč od resnice. Vse je torej odvisno od tistih, ki jih danes ni v parlamentu ali pa jim ankete kažejo izpad iz nove sestave državnega zbora. Če se bodo Počivalšek, Kangler, Podobnik, Kovšca, Primc, Jelinčič, Čuš inPivčeva znali organizirati samostojno ali v povezavah, je uspeh na desnem političnem polu zagotovljen. Težko si predstavljam, da bi dobili manj kot deset poslancev.

Lokalne volitve 2022
Lokalne volitve so pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Seveda jih lahko ocenjujemo na različne načine, toda glavni pokazatelj je število izvoljenih županov in število izvoljenih svetnikov. Med župani že leta vodijo tako imenovani neodvisni župani, če pa te odštejemo, se tehtnica precej nagne proti desnemu političnemu polu, kar velja tudi za število svetnikov. Ne pričakujem, da bi letos bilo kaj bistveno drugače.

Predsedniške volitve 2022
Dva predsedniška mandata Boruta Pahorja sta pokazala veliko in še več. Vsi dosedanji predsedniki države so bili iz levega političnega pola in vsi, razen Boruta Pahorja, so se tako tudi obnašali. Še posebej značilno je bilo obnašanje Danila Türka, ki leta 2011 ni spoštoval niti osnovnega demokratičnega standarda, da bi mandat za sestavo vlade podelil Janezu Janši, ko je propadel poskus oblikovanja vlade s strani Zorana Jankoviča. Borut Pahor je zagotovo prelomnica v predsedniški zgodovini. Obnaša se kot predsednik vseh državljanov, pa čeprav to ni všeč enkrat levim, drugič desnim, kar je edino prav. Razlika med levimi in desnimi v odnosu do njega je tudi pomembna, a še bolj zgovorna. Z desne strani včasih sliši kritike, na levi strani pa so se mu praktično odpovedali in odkrito mu celo grozijo, nenazadnje tudi z demonstracijami pred predsedniško palačo. V tem kontekstu je torej več kot pomembno, kdo bo novi predsednik države. Dosedanja praksa kaže večjo razdrobljenost na desnem kot na levem političnem polu. Na slednjem so se znali bolj poenotiti in pogosto podpreti kandidata ali dva. Ključno vprašanje predsedniških volitev 2022 je torej, ali bo desni politični pol znal ponuditi enega samega kandidata, ki bo bolj v središču političnega prostora in bo znal nagovoriti tudi sredinske volivce.

dr. Vinko Gorenak