fbpx

Švarc Pipanova brani Golobovo ad hoc povišanje plač sodnikom in tožilcem

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in predsednik vlade Robert Golob sta naklonjena dodatku sodnikom in tožilcem. (Foto: STA)

Premier Robert Golob je na izrednem občnem zboru sodnikov napovedal, da bo že za januar zagotovil 600 evrov bruto dodatka mesečno vsakemu sodniku in tožilcu in to povsem ad hoc – brez zakonske podlage. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je stopila v bran dodatku, ki ga je Golob obljubil, in dodala, da se ji zdi, da se skuša “ustvariti iluzija” kršitve, ki je ni. Dala je namreč vedeti, da gre tudi pri ostalih pogajanjih s sindikati za najprej parafiranje pogodbe, nato pa se pripravi zakonodaja. To seveda drži, a vendarle ne gre pozabiti, da gre tukaj za ad hoc obljubo Goloba za neverjetno povišico, za katero ni bilo nobenega pogajanja in za katero se celo šepeta, da ni bila usklajena z drugimi koalicijskimi partnerji niti lastnimi ministri.

Premierjev predlog, ki gre v korist sodnikov in tožilcev, je razburkal slovensko javnost, ker se v času visoke inflacije pozablja na tiste, ki se stežka prebijajo iz dneva v dan (med njimi so nedvomno upokojenci z najnižjimi pokojninami), in seveda zato, ker policija in tožilstvo po poročanju slovenskih medijev vodita predkazenski postopek zoper Gen-I in njegove odgovorne osebe, med katerimi bi lahko bil nekdanji prvi mož Gen-I in sedanji premier Robert Golob.

Poslanec stranke SDS Dejan Kaloh je ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan zastavil vprašanje o pravni podlagi za izplačilo tega dodatka. Ministrica je povedala, da vlada v tem trenutku že obravnava predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, ki je že usklajen z ministrstvoma za javno upravo in za finance. “Predlog je že medresorsko usklajen, veljal pa bo do uveljavitve reforme plač v javnem sektorju,” je poudarila.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na poslansko vprašanje poslanca SDS Andreja Hoivika, ki ga je vprašal, kdo je bil tisti, ki je dal pobudo za izplačilo tega dodatka oziroma ali je “ideja zrasla na zelniku predsednika vlade”, med drugim povedal, da se je po burni razpravi tudi sam s stisnjenimi zobmi strinjal s tem, da se sodnikom in tožilcem izplača dodatek. Boštjančič je zatrdil, da je ministrica za pravosodje že dlje časa opozarjala na problematiko plač funkcionarjev v sodstvu. Kot je dejal, naj ne bi šlo za neko soliranje ministrice ali premierja, ampak za razpravo, ki naj bi bila dolgotrajna in obsežna.

Namesto da bi se počakalo, se raje sproža domino efekt!?
Ker je več kot jasno, da je napovedan dodatek sodnikom in tožilcem povzročil “domino efekt” med ostalimi poklici, je Kaloh ministrico povprašal, čemu se vlada ni raje odločila, da bi plače sodnikom in tožilcem urejala v okviru sistemske zakonodaje. Ministrica je odgovorila, da smo domino efektom priča že vsaj desetletje, ko so določeni poklici pridobivali določene pravice oziroma dosegli usklajevanje plač. V zadnjem desetletju sodniki po besedah ministrice niso bili deležni nikakršne uskladitve in so njihove plače realno znatno padle v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami. “Realna vrednost plač sodnikov je tako realno padla za pet odstotkov, pri tožilcih celo za več kot deset odstotkov, medtem ko so plače v preostalem javnem sektorju po realni vrednosti narasle za okoli 12 odstotkov,” je še dodala po poročanju STA in zaključila, da je plačni položaj sodnikov pri nas neustrezen. Ustrezen materialni položaj sodnikov pa je po njenem eden od ključnih elementov zagotavljanja neodvisnosti sodstva.

Foto: STA

Ministrici se Golobov predlog ne zdi nič spornega. Rekla je celo, da se ji zdi, kot da se skuša “ustvariti iluzija” kršitve, ki je ni. Po njenih besedah mora biti zakonska podlaga, ko bo pripravljena, še potrjena v državnem zboru. Povedala je namreč, da morajo biti vsaka pogajanja nato parafirana in zakonsko določena v zakonu naknadno. Seveda je res, da gre tudi pri ostalih pogajanjih s sindikati najprej za parafiranje pogodbe, nato pa se pripravi zakonodaja. V tem primeru pa vendarle gre za ad hoc obljubo predsednika vlade, za neverjetno povišico, za katero niti ni bilo nobenih pogajanj in za katero se šepeta, da ni bila usklajena z drugimi koalicijskimi partnerji niti lastnimi ministri. Tukaj se tako nedvomno poraja vprašanje, kako bo to vplivalo na dojemanje objektivnosti pravosodja, če tisti, ki premiera preiskujejo, hkrati dobijo z njegove strani ad hoc povišico.

Sara Kovač