fbpx

Svobodnjaki našli še en razlog, da bi nas utišali – da bi prikrili številna sporna financiranja svojih medijev

Državni zbor je danes odredil parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja kampanje strank za zadnje volitve v DZ preko delovanja izdajateljev medijev v lasti ali delni lasti oziroma z vplivom političnih strank, članov organov strank in izdajateljev medijev v lasti subjektov iz tujine, poroča STA. Preiskovalno komisijo naj bi vodila poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek. 

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je danes dramatično prekinila sejo za 15 minut, pretresel jo je namreč posnetek, ki ga je predvajala prej “neodvisna” novinarka, sedaj pa malo manj neodvisna poslanka Gibanja Svoboda, Mojca Šetinc Pašek. Šlo je za posnetek torkove oddaje Kdo vam laže, ob torkih v oddajo namreč kličejo tudi gledalci, da izrazijo svoje mnenje. “Pritlehno blatenje, žalitve, diskreditacije, manipulacije, laži in to o vseh, ki v tistem hipu stopijo na pot oziroma so moteč element na poti proti moči in oblasti ene same stranke in njenega nezmotljivega voditelja,” je Šetinc Paškova opisala delovanje našega medija, pa čeprav bi v tem opisu zlahka prepoznali tudi javno RTV, ki se za povrh vsega razglaša za neodvisno, deluje pa povsem v nasprotju s to oznako. Po mnenju novinarke/poslanke je bilo v oddaji Kdo vam laže zaznati nazorne pozive k nasilju, za ščuvanje k uporabi orožja, da bi se obračunalo s politično konkurenco. Iz tega razloga je posnetek predala tudi policiji. Gledalec oddaje je bil namreč ogorčen nad bedasto aktualno vlado, ob tem pa je izpostavil, da se bo ponovila borba za Slovenijo.

Poslanec Žan Mahnič se je v odgovor na preiskovalno komisijo prvopodpisane Šetinc Paškove odzval z dvema primeroma medijev Martina Odlazka. Navedel je na družabnih omrežjih sponzorirane naslove dveh medijev, in sicer portala Necenzurirano ter Svet24. “SDS in Janša nad Goloba s pomočjo tujih obveščevalcev in manipulacije, V občini Slovenj Gradec stranko SDS opozorili naj umaknejo oglase in ne zavajajo, Za SDS nepristranski novinarji lahko le malikovalci Janeza Janše, Janša z imenovanjem Matoza v upravni odbor slabe banke kršil zakon, Ali Janševa poteza ogroža varnost Slovenije, Šarec Janši svetoval, naj obleče uniformo iz leta 91 in sam odrine v Ukrajino,” je le nekaj naslovov Sveta 24 in povsem jasno je, da Odlazek financira zgolj članke, ki so nastrojeni proti Janezu Janši in stranki SDS. O čem drugem njegovi mediji tako ali tako sploh ne pišejo, v Odlazkovih medijih ni niti enega članka, ene novice proti levim strukturam.

Prikrito financiranje Odlazkovih medijev
“Majhni ljudje mečejo ogromne sence čez državo, Zakaj SDS na soočenja pošilja Hojsa, Nad Niko Kovač pošiljajo inšpekcijo, v resnici pa sami kršijo pravila, Borec proti krivosodju Radonjić s pomočjo Matoza do nove funkcije, Javni denar za financiranje brezplačnika SDS, SDS na Ruski banki odprla račun dva dni pred vojno, Janša spet kadroval v bolnici, kjer dela Urška Bačovnik Janša,”
je Mahnič naštel še nekaj naslovov portala Necenzurirano. Ob tem je poudaril, da se še danes ne ve, od kje ima ta portal prihodke, saj reklam tako rekoč sploh nimajo, se pa Necenzurirano nekajdnevno reklamira na radiu Aktual, Veseljak itd. Vprašanje je, kdo to plača. Spomnimo, da tudi družba Gen-i noče razkriti pogodbe, koliko denarja so nakazali novinarki dotičnega portala, o čemer smo že večkrat pisali. Poleg družbe Gen-i, naj bi podjetje Vesne Vuković financiral tudi sedanji finančni minister Klemen Boštjančič, ki naj bi podjetju prek svojega svetovalnega centra Brio nakazal 34 tisoč evrov. A to očitno ni problem, ker so novinarji teh medijev eksekutorji po navodilih določenih struktur, njihova edina naloga je, da “nabijajo” po SDS-u, Janši, včasih tudi po NSi-ju. “Prikrito neplačano izvajanje oglaševalskih vsebin ter druge oblike politične propagande,” je Mahnič še enkrat prebral del naslova preiskave parlamentarne komisije in sklenil: “Pa saj to je to!”  Ob tem je še vprašal, ali se bo v okviru te preiskave odprl tudi primer Odlazkove hobotnice, portala Necenzurirano in vsega omenjenega. Glede financiranja politične propagande je Mahnič še pojasnil, da mora na primer Radio Sora prijavljati vsebino, narediti svoj program, Odlazkov imperij pa za razliko od njih naredi eno novico, ki jo potem distribuira več medijev, za  “avtorski” program pa nato vsaka radijska postaja posebej dobi denar – pa čeprav gre za eno in isto reciklirano novico.

“V delni lasti oziroma pod vplivom političnih strank, funkcionarjev in članov organov političnih strank,” je Mahnič prebral še del naslova parlamentarne preiskave, za tem pa je prebral še 74. člen Ustave RS, ki govori o podjetništvu. Med drugim piše, da je gospodarska pobuda svobodna, zato poslanec ne vidi težave, če je politik hkrati tudi delničar v medijih. Res pa je, da nekateri politiki nimajo te potrebe – saj imajo v medijih svoje novinarje in obvladujejo 98 odstotkov medijske krajine. Trenutno leve strukture obvladujejo zgolj 96 odstotkov javne medijske hiše in 4 odstotki, ki jim manjkajo do popolne prevlade, jim očitno predstavljajo velik problem. Mahnič je še izpostavil, da se mu zdi problematično, če na primer o Mercatorju poroča novinarka, katere mož, kot lobist, dela za Mercator.

Po Mahničevem mnenju, bi se pred parlamentarno preiskavo morali vprašati predvsem to, zakaj zakoni niso usklajeni z Ustavo kjer je navedeno, da so “prepovedana dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.” Kako je torej možno, da je Odlazek lastnik takšne koncentracije medijev? Oktobra 2021 je Odbor DZ za kulturo  na zahtevo SDS in SMC razpravljal o lastništvu medijev v Sloveniji in koncentraciji medijskega prostora. Tema opozicije takrat ni zanimala, člani odbora iz vrst LMŠ, SD, SAB in Levice so sejo obstruirali. Odbor je med drugim Fursu predlagal, naj preveri nakupe medijev v Odlazkovi skupini. Mahnič je poudaril, da so pozvali AVK k njeni aktivnejši vlogi pri preprečevanju medijske koncentracije – a naredili niso nič.


Odbor je lani oktobra ministrstvo za kulturo pozval, naj pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala medijsko koncentracijo, in mu predlagal, naj zagotovi bolj sorazmerno razdelitev državnih sredstev za vsa področja medijskega ustvarjanja in razvoja ter naj opravi analizo stanja slovenskega medijskega prostora. Gospodarsko ministrstvo je pozval, naj v okviru svojih pristojnosti pozove agencijo za varstvo konkurence (AVK) k njeni aktivnejši vlogi pri preprečevanju medijske koncentracije. Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja zlorabe in negospodarno ravnanje v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), pa je pozval, naj prednostno obravnava vprašanje deleža lastništva DUTB v družbi Salomon in odbor seznani s ključnimi ugotovitvami. Odbor je Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) naložil, naj preveri prvotno izdana dovoljenja vseh radijskih postaj s trenutnim stanjem na tem področju in v roku enega meseca o tem poroča odboru za kulturo. Odbor pa je predlagal tudi pristojnim organom, zlasti Fursu, naj preverijo nakupe posameznih podjetij medijske skupine Martina Odlazka v zadnjih petih letih, in sicer Reporterja, Primorskih novic in radijske mreže Infonet ter morebitnih drugih.

Žan Mahnič (Foto: zajetje zaslona)

Bo komisija odprla tudi druge, bolj pereče primere?
Glede na to, da naj bi parlamentarna komisija raziskovala tudi delovanje medijev v lasti pravnih in fizičnih oseb iz tujine, bi Mahnič pričakoval, da se razišče tudi delovanje Pro Plusa, ki je prav tako v tuji lasti. Spomnimo, Agencija za varstvo konkurence naj bi po neuradnih informacijah proti družbi Pro Plus sprožila postopek, ker naj bi dobavo svojih programov pogojevala s potencialno spornimi zahtevami. Proti Pro Plus pa teče še en postopek, in sicer je Telekom Slovenije zoper Pro Plus vložil tožbo zaradi sporne pogodbe med omenjenima subjektoma. Telekom Pro Plusu očita, da gre za pogodbo, ki jo je nemogoče enostransko prekiniti, Pro Plus naj bi ponujal pakete po nepošteni in ekscesni ceni, Telekom pa še meni, da je obravnavan drugače v primerjavi z ostalimi operaterji. V Telekomu so torej ugotovili, da je Pro plus leta 2016 izkoristil prevladujoči položaj na trgu in sklenil pogodbo z nerazumno visoko odškodnino za predvajanje programov. V Telekomu so ocenili, da gre za krajo državnega denarja, s katerim upravlja Telekom Slovenije in za katerega mora Telekom skrbeti kot dober gospodar. Leta 2016, ko je nadzorni svet Telekoma Slovenije vodil Borut Jamnik, upravo pa Rudolf Skobe, je Telekom z družbo Pro plus podpisal pogodbo, ki je dramatično, kar za 12-krat, povišala nadomestilo za predvajanje petih programov tega medijskega podjetja v omrežju Telekoma Slovenije. AVK je zoper družbo Pro plus 21. januarja 2017 uvedla postopek zaradi ugotavljanja kršitve 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije zaradi zlorabe prevladujočega položaja. Postopek še vedno ni končan, tudi o tem smo že večkrat pisali. A Šetinc Paškovi se očitno zdi problematično edino to, da naj bi Telekom izplačeval nadomestila družbi Nova24TV.

Po poročanju STA v SDS menijo, da gre – in posameznih direktorjev državnih podjetij. Izrazili so bojazen, da gre za napoved vsem novim in neodvisnim medijem, da jih bodo uničili, če ne bodo delali po nareku levo usmerjene politike in gospodarstva. Zahteva koalicije je v smislu lova na čarovnice, so ocenili. “Nikoli nisem pozival k nasilju, ravno nasprotno. Tudi v torek nisem. Vse drugačne interpretacije so zlonamerne. Problem je, ker se svobodnjak bojijo nezadovoljstva ljudi in mirnih shodov. Zato me skušajo utišati. Ne bo jim uspelo,” pa je na Twitterju sporočil Boris Tomašič.

Nenazadnje je treba omeniti, da je POP TV v predvolilnem času o Robertu Golobu pisal izključno pozitivne članke in ob tem bi se bilo potrebno vprašati, ali je tudi poslovanje družbe Gen-i ter drugih državnih družb, ki oglašujejo v tem mediju, vplivalo na njihov ton poročanja. Bo komisija raziskala tudi to, ali pa je eden in edini cilj zgolj  “preiskovanje” stranke SDS in Janeza Janše – na kar kaže tudi obstrukcija prejšnje opozicije, ko jih te tematika, uprta v njihove političen strukture, očitno ni zanimala. Glede na to, da se je stranko SDS preiskovalo že večkrat, vendar v osmih letih niso uspeli odkriti nič spornega, lahko mirno zaključimo, da gre zgolj za show, s čem bolj resnim in pomembnim pa se očitno ne bodo imeli časa niti volje ukvarjati. Če že, bi bilo med drugim vredno raziskati tudi to, na kakšen način se je financirala politična kampanja Gibanja Svoboda.

Sara Kovač