fbpx

Tako brutalno so kadrovale leve vlade: Od Jauševca s ključkom s kadri SD do Šarčeve vlade, ki je kadrovala še zadnji dan po odstopu

Uroš Jauševec (foto: sta)

“Ko sem bil kot krščanski socialist na listi SD, je Borut Pahor začel uvajati ne le novo politiko, ampak tudi novo kadrovsko politiko,” je povedal Andrej Magajna in priznal, da se mu je takrat priključil tudi iz tega razloga. Dodal je še, da se je sicer tudi sam uvrstil na listo SD šele, ko je na preliminarnih anketah dobil največ podpore med kandidati iz nabora SD. Danes je osrednja tema protivladnih medijev politično kadrovanje v energetiki in policiji – kot da ne bi bilo tovrstno kadrovanje v navadi ravno pri levemu polu. Tako kot so jim v navadi tudi dvojna merila. “Avantgarda delavskega razred si je vedno puščala več kot drugi. Imeli so vse v zakupu: od države, privilegijev do monopola nad mediji in nad ‘resnico’. V navednicah že zato, ker jim je po Leninov doktrini dovoljena tudi laž in manipulacija,” je Magajna še pojasnil izvor. Spomnil pa je še na Pahorjev kadrovsko-akreditacijski svet, ki je klavrno končal, saj je vlada kadrirala tudi mimo varovalke, ki so jo nastavili sami – tako da se je izjalovila tudi Pahorjeva “nova kadrovska politika”.

Osrednji mediji te dni problematizirajo politično kadrovanje v energetiki in policiji, ne glede ne to, da je nekaterim pač potekel mandat in da pač niso dobili podpore za novega. 24ur piše, da je Petra Grah Lazar kar čez noč postala direktorica NPU, zaradi nje naj bi spremenili celo zakonodajo. S tem naj bi se potrdila “napoved” tega istega portala, češ da se je vlada spreminjanja zakonodaje lotila zato, da bi lahko namesto direktorja NPU zaposlila osebo, ki sicer ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto. Pri Igorju Kaduncu jih ta malenkost sicer ni prav nič motila, niti ko je postal generalni direktor RTVS niti ko so ga potrdili za direktorja STA. Pisali smo že o tem, da so se recimo pod vlado Marjana Šarca zgodile rekordne menjave v državnih podjetjih in državni upravi zgolj v letu in pol, ker je bilo celo slišati na posnetku, ko je generalni sekretar LMŠ Brane Kralj pritiskal na nadzornico Uradnega lista, da bi nastavili Igorja Šoltesa. Sicer pa so brutalno kadrovali tudi v policiji, nekdanji direktor NPU Darko Muženič je eden takih vidnih primerov, ko so njegovo zamenjavo izkoristili za napade na “neodvisno” policijo – njegov primer omenja 24ur tudi danes, češ da je vladi z novo zakonodajo uspelo zaobiti odločitev sodišča.

Ko je Šarec odstopil in se je izkazalo, da bo vlado prevzel Janez Janša, se je na spletni strani vlade pojavila serija razpisov za prosta delovna mesta v javni upravi, večinoma za nedoločen in polni delovni čas. Izbrancem vladne garniture v odstopu so bila tako v zadnjem hipu med drugim na voljo številna uradniška delovna mesta na Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za zdravje in Generalnem sekretariatu Vlade RS. To seveda ne moti velikih duhov, saj je kadrovanje nekaj povsem normalnega, ko to počne leva stran. Je pa takrat pravni strokovnjak Boštjan M. Zupančič dal vedeti, da nameščanje svojih ljudi v spodnje sfere globoke države ni tekoči posel. “To je subverzija. To je kazensko dejanje zlorabe uradnega položaja. Tožilstvo mora reagirati. Ustavno sodišče, to je treba takoj zahtevati, mora izdati začasno odredbo.”

Jauševcu je bil pri kadrovanju v pomoč USB-ključek s 600 imeni
Tudi o tem smo že pisali, da ima stranka SD svoje kadre že dodobra usidrane v posameznih podjetjih in ustanovah z državnim lastništvom. Na področju športa, športne loterije, igralništva in tako naprej. Za Petrol velja, da je to podjetje, kjer naj bi bilo kar 80 odstotkov zaposlenih iz stranke SD ali privržencev te stranke. Najbogatejši poslanec naj bi bil prav iz vrst SD, Matjaž Han, ki je dvajset let poslovno sodeloval s Petrolom. Fevd SD so tudi slovenski gozdovi in s tem povezana v Židanovem času ustanovljena gospodarska družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., iz Kočevja. Spomniti pa moramo tudi na dolgoletnega glavnega tajnika SD Uroša Jauševca, ki je kot kadrovik vlade Boruta Pahorja s seboj vedno nosil USB-ključek s seznamom 600 imen, po strankarskih kriterijih primernih za zasedbo pomembnih funkcij v državi. Zanimivo je, da je prav Jauševec ob pričetku mandata aktualne vlade na Twitterju napisal: “Spomnite se seznama, ko se bodo pričele čistke na RTV.” Iz opozicijskih LMŠ, SD in Levice pa je bilo slišati kritike, da so si stranke koalicije razdelile članstvo v programskem svetu RTVS, čeprav bi tam morali sedeti predstavniki vseh poslušalcev in gledalcev.

Ob tem se lahko ponovno vrnemo na našo včerajšnjo zgodbo o Aleksandru Jevšku, vidnemu članu stranke SD, ki je pred leti vodil kriminalistično policijo. Preden se je pridružil SD, je celo kandidiral za poslanca na listi LDS. Najmanj neokusno je, da prav njega osrednji mediji predstavljajo kot neodvisnega komentatorja dogajanja v policiji, podobno sicer počnejo tudi z Miroslavom Žaberlom. Zakaj je bilo treba na tem mestu še enkrat spomniti na Jevška? Zato ker je bil ravno on skupaj s takratno notranjo ministrico Katarino Kresal na prizorišču hišne preiskave, 3. novembra 2010, na domu Andreja Magajne, aktualnega predsednika stranke Nova socialdemokracija (NS). Spomnimo, takrat je šlo za sum hude zlorabe inštituta hišne preiskave, Magajni pa je bilo že od samega začetka jasno, da gre za političen konstrukt. Žaberl, ki so ga za generalnega direktorja direktorata za policijo nastavili leta 2009, v primeru Magajne ni storil popolnoma nič.

Andrej Magajna (Foto: STA)

Spremembe v strukturi Programskega sveta jih skrbijo tudi sedaj – zato navijanje za predčasne volitve?
Ko je med leti 2008 in 2011 Magajna deloval v stranki SD kot poslanec, je bil eden pomembnejših zakonov, katerega spremembe so si želeli v levem vladnem trojčku, tako imenovan zakon o RTV. Pred glasovanjem je jeseni leta 2010 prejel grožnje, da mora spremembe zakona nujno podpreti, a pod pritiski ni klonil, saj ni želel glasovati za slab zakon. Ker je šlo za izjemno pomemben zakon, je leva koalicija panično preštevala glasove, po besedah Magajne so pritiske izvajali tudi na druge poslance. “Če so bili včasih tolerantni do mojih ločenih glasov, so tokrat rekli, da moram nujno glasovati za spremembe zakona o RTV,” se je spominjal Magajna – po njegovem mnenju je bil tudi Pahor v tistem času nekako ujetnik svoje stranke – sam ni želel na vrat na nos spremeniti zakona o RTV, za kar so ga nagovarjali v SD,  predvsem Majda Potrata, Jauševec  in verjetno iz ozadja tudi Milan Kučan. Scenarij naj bi bil namreč tak, da bi se na hitro spremenilo zakon o RTV, nekaj členov okoli Programskega sveta in na osnovi tega v nekaj mesecih, ker so potrebne nove volitve v Programski svet, dobilo večino. No, ker se Magajna ni uklonil pritiskom, da bi stranki SD zagotovil večino v Programskem svetu RTVS, so mu skonstruirali afero.

O tem, kako se bo kadriralo v stranki SD, je bila precej glasna tudi Majda Potrata. (Foto: STA)

Omembe vredno pa je še to, da je Vlada RS leta 2008 imenovala člane kadrovsko-akreditacijskega sveta, posvetovalnega telesa pri predlogih ministrov za člane nadzornih svetov in uprav podjetij v večinski državni lasti. Vlada se je za oblikovanje sveta odločila, ko je spoznala, da bi jo “stara praksa zelo ovirala pri novih stremljenjih – da v nadzorne svete in uprave podjetij v večinski državni lasti imenuje najboljše med najboljše” – tako je takrat po seji vlade povedal tedanji premier  Pahor. “Če bi ostala pri stari praksi, ki smo ji bili priča vso tranzicijo, je tudi tej vladi grozilo, da bi bila žrtev velikih apetitov strank, posameznikov, vplivnih skupin. Postavili smo oviro tem apetitom,” je pojasnil Pahor – na kar so se v stranki SDS odzvali, da Pahor znova prelamlja predvolilne obljube, da ne bo kadroval politično. Prepričani so bili, da je vlada že ob imenovanju članov sveta postavila politične kriterije pred strokovnimi. “Za člane in članice so imenovali politično profilirane posameznike in posameznice iz vrst tranzicijske levice,” so bili kritični do Pahorjevega imenovanja članov Sveta. Člani kadrovsko-akreditacijskega sveta so sicer kasneje vladi podali odstopno izjavo, ker je vlada nove nadzornike Holdinga Slovenske elektrarne in Pošte Slovenije imenovala mimo nominacijskega postopka sveta. Preskočili so torej “varovalko”, ki so jo nastavili sami sebi, saj očitno ni želela ravnati po navodilih.

Sara Bertoncelj