Takšni so standardi javne hiše RTV Slovenija: “Neodvisna” strokovnjakinja Mojca Šimnic Šolinc, ki kritizira dobavljene zaščitne maske, je direktorica podjetja Tosama, ki posla z državo ni dobilo!

Foto: STA/Printscreen oddaje Tarča

Na javni hiši RTV Slovenija vdano nadaljujejo z izvajanjem prakse zamegljevanja dejstev in prikrivanja resnične identitete gostov, ki jih pod pretvezo neodvisnosti vabijo v svoje oddaje. V četrtkovi oddaji Tarča so direktorico Tosame Mojco Šimnic Šolinc predstavili kar kot neodvisno strokovnjakinjo. Pri čemer pa nikakor ni mogoče spregledati dejstva, da je podjetje Tosama ravno tisto, ki ni dobilo posla pri nabavi zaščitnih mask. Tosama bi namreč kljub epidemiji, ko so bila ogrožena življenja državljank in državljanov, maske pričela izdelovati šele avgusta.

Če bi v oddaji Tarča povedali, da podjetje Tosama, katerega direktorica je Šimnic Šolinčeva, ni dobilo posla pri nabavi zaščitne opreme, bi jo to postavilo v povsem drugačno luč. Lotila se je namreč kritiziranja vlade in podjetij, ki so sodelovala pri nabavi zaščitne opreme in jo tudi pravočasno dostavila v državo. S tem bi postalo jasno vsem, ki jih zanimajo zgolj dejstva, da Šimnic Šolinčeva nikakor ne more predstavljati objektivne ocenjevalke kvalitete mask, ki so jih dostavila konkurenčna podjetja.

Tik pred izbruhom epidemije novega koronavirusa so bili iz podjetja Tosama v stiku z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predlagali, da naj država pomaga Tosami pri vzpostavitvi proizvodnje zaščitnih mask. Na spletni strani so v podjetju zapisali, da so po pogovoru z delegacijo ministrstva 6. marca pridobili ponudbo za stroj za proizvodnjo kirurških mask. “Rok za dobavo stroja je štiri do pet tednov, ustrezen material za izdelavo mask pa bi lahko dobili šele v avgustu letos. Dejstvo je, da oba dobavna roka pri iskanju rešitve za trenutno pomanjkanje zaščitnih mask predstavljata predolg časovni okvir,” so pripisali. Iz objave je več kot očitno, da proizvodnja nujno potrebnih zaščitnih mask v kratkem roku niti približno ni bila izvedljiva! 

Iz tega razloga pobuda Tosame seveda ni ugledala zelene luči. Država je bila tako primorana iskati zaščitno opremo na mednarodnih trgih, kjer je divjala prava vojna. Če bi želela Šimnic Šolinčeva izpasti korektno, bi morala v svojem nastopu v Tarči izdati, da je direktorica podjetja, ki je bilo udeleženo v pogovorih z državo glede proizvodnje zaščitnih sredstev, pri čemer pa ni uspelo zaradi absolutno predolgih rokov za povečanje lastne proizvodnje. Vsakomur je seveda jasno, da nevtralne strokovne ocene ne more podati nekdo, ki deluje v konkurenčnem podjetju. 

Foto: Printscreen

Zamere še iz časa stare Janševe vlade?
Sodeč po nastopu Šimnic Šolinčeve je mogoče sklepati, da ta goji zamero še do stare Janševe vlade. Spomnimo. Tedanji minister Radovan Žerjav je namreč predlagal vladi, da odobreno pomoč Tosami prekliče, ker je Tosama “tipičen primer neodgovornega ravnanja lastnikov v procesu pridobivanja lastniških deležev”. Namreč, preden je vodenje države prevzela 2. Janševa vlada, je vlada Boruta Pahorja Tosami odobrila državno pomoč za prestrukturiranje v višini kar 1,48 milijona evrov nepovratnih subvencij, hkrati pa dala jamstvo države za štiri milijone evrov vredno dolgoročno posojilo. Nekdanji lastnik Tosame Boštjan Nagode (prek podjetja Sana investicije) je namreč po navedbah Financ na Tosamo prevalil več kot 24 milijonov evrov vredno posojilo, s katerim je sam v letih 2008 in 2009 lastniško prevzel Tosamo, zato je ta takrat poslovala z izgubo in potrebovala državno pomoč. Vodstvo, med drugim tudi Šimnic Šolinčeva, je nato Janševi vladi napisalo pismo, v katerem so prikrito grozili, da bo vlada odškodninsko odgovorna za nastalo škodo tovarni, če bo razveljavila dodelitev 1,48 milijona evrov državnih sredstev.

Tosama predstavlja zgodbo o davčnih oazah
Najverjetneje pa so dejstvo, da tako imenovana neodvisna strokovnjakinja prihaja iz Tosame, zamolčali zato, ker se je pred kratkim končalo sojenje Nagodetu, nekdanjemu lastniku Tosame, ki je bil zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja v poslih v propadlem MKT Printu obsojen na 3-letno zaporno kazen. Zanimiv je podatek, da je Nagode prek lastniških manevrov in poslovanja v davčnih oazah lastništvo Tosame prenesel kar na svojo sestro Tanjo Nagode. V preteklosti sta bila oba direktorja dveh družb na Britanskih Deviških otokih.

Tiskarna MKT Print pod vodstvom Nagodeta je končala v stečaju v času, ko je Nagode prevzemal Tosamo. Zanimivo je, da sta bili družbi na Britanskih Deviških otokih ustanovljeni leto dni zatem, ko je Nagode prevzel Tosamo za 25 milijonov evrov. Pri tem pa je eno od svojih družb, prek katere je izvedel prevzem, zadolžil za kar 23 milijonov evrov. Vendarle pa uradno gledano Nagode nima premoženja. Nekdanji lastnik Tosame je namreč svoje lastništvo prenesel. To mu je tudi omogočilo, da je osebni stečaj končal brez poplačil upnikov, ki so prijavili terjatve v vrednosti vrtoglavih 30 milijonov evrov! Tosama je danes v lasti Tanje Nagode. Sberbank naj bi po naših podatkih imela visoko hipoteko na njenem deležu.

Vir: Ebonitete.si

Lastništvo- mrežni pogled (Vir: Ebonitete.si)

Iz vseh razpoložljivih podatkov je očitno, da Tosama predstavlja zgodbo o davčnih oazah, zato so očitno na javni RTV Slovenija ocenili, da bi bilo precej bolje, da se direktorico podjetja uporabi za kritiko vlade in nabav medicinskega zaščitnega materiala brez navedbe, iz kakšne zgodbe prihaja ta “neodvisna” strokovnjakinja. Več kot očitno pa jim je na roko šlo tudi dejstvo, da je sodeč po njeni objavi na družabnem omrežju podpornica kolesarskih protestov, ki kljub prisotnosti koronavirusa kolesarijo v gručah, nekateri pa celo grozijo s smrtjo. Nad neobjektivnim poročanjem javne RTV je upravičeno marsikdo jezen, konec koncev so slovenska gospodinjstva prisiljena v financiranje neprofesionalnega poročanja, ki vnaprej konstruira zgodbo po svoji meri, nato pa za podkrepitev le te išče “tako imenovane” dokaze in “neodvisne” strokovnjake. 

Foto: Printscreen

Hana Murn