fbpx

Tarča dosegla novo dno z implicitnim sporočilom podjetnikom: “Podredite slog življenja okusu države, sicer sledita demonizacija in denuncijacija!”

Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič. (Foto: Posnetek zaslona)

Še ena v vrsti Tarč, ki si je za cilj zadala blatiti stranko SDS, češ, da to počne zavoljo informiranja razjarjene javnosti, se je končala klavrno. Kot stranski, neželeni produkt oddaje, v kateri so vse kolikor toliko smiselne obtožbe padle v prvih minutah oddaje, vse ostalo pa je bilo iskanje dlake v jajcu, je prišlo sporočilo podjetnikom: Država si jemlje pravico, da določa, kje lahko dopustujete, kakšen slog življenja lahko živite, če se temu ne podredite, vas bodo skušali demonizirati.

Gosti v tokratni oddaji Tarča so bili solastnik Podjetja Majbert Pharm, Klemen Nicoletti, Janko Jenko, Luka Lah (prijatelj vpletenih, ki poslovno ni imel z zadevo nič, je a bivši član SDM-a, kar je za osrednje medije dovolj dolga slamica, da nanjo obesijo “sumljivo vpletenost stranke SDS”), v studiu pa nekdanji minister, ki se je pod posel z Majbert Pharmom podpisal, Tomaž Gantar, zadnje dni vseprisotni nekdanji predsednik KPK-ja, Boris Štefanec (ki igra v zadnjih dneh vlogo družbene vesti – nima nobene funkcije, nobenega moralnega piedestala, ampak na rovaš avtoritete nekdanjega predsednika KPK podaja moralne sodbe o slogu življenja lastnikov Majbert Pharma), in direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, Rudi Dolšak (ta igra vlogo zaskrbljene stroke, ki je ne zanima moralnost fantov, ampak kakovost testov, kar celo sam, uvodoma, pove). Vsi sumi, vse obtožbe so padle, bistvene v prvih nekaj minutah, oddaja kot celota pa je na koncu izpadla kot žuganje slovenskim podjetnikom za družbeno vedenje – v slogu komunistične Kitajske.

Spomnimo, edina res sporna stvar, pogojno rečeno, pri poslu med ministrstvom za zdravstvo kot predstavnikom države, je bila to, da naj bi se lastnika Majbert Pharme, Nicoletti in Alan Amadej Eferl, zabavala na račun davkoplačevalcev v Mehiki.

Posel z državo je bil čist in transparenten
Poglejmo, v kakšnem smislu je to sporno: sama zabava ne more biti sporna iz vidika države, če je bila plačana z denarjem, ki si ga je podjetje zaslužilo, ker je državi nekaj priskrbelo. In je. Stvar okusa po tej točki je, če vam je všeč “preseravanje” teh ljudi, ali ne – ne pa stvar javnega, stvar nacionalne televizije, stvar nekdanjega ministra Gantarja. Tudi nekdanji minister Gantar je, poleg nacionalke in njene voditeljice, Erike Žnidaršič, prekoračil svoje pristojnosti, predvsem pa prestopil mero dobrega okusa, ko je ovedal svoje mnenje o slogu življenja teh ljudi.

Klemen Nicoletti

Naslednji problem: že v uvodnih minutah oddaje Nicoletti voditeljici pove, da denarja od države še vedno niso prejeli, kar pomeni, da njihovo dopustovanje v Mehiki ter objavljanje posnetkov na YouTubu  in Instagramu z davkoplačevalskim denarjem sploh nima nobene zveze. Na tej točki se za državo zadeva zaključi. Pa se za tranzicijsko levico in njihov megafon, oddajo Tarča? Ne.

Zgolj moralne sodbe in nič drugega
Tarča tam, kjer bi morala končati, oddajo šele prične. V svoji raziskavi, od kod fantom iz Majbert Pharme denar, ne ugotovi nobene nepravilnosti, v celotno zgodbo pa pri zadnjih vratih pritihotapi kot relevantno – delovanje Luke Laha v svetu kriptovalut. Od samega Luke Laha izvedo, da trditev, da so “kriptonategovalci” ne drži, saj je bil Lah le predstavnik slovenskega podjetja, ki je domnevno prevarantsko kriptovaluto tržilo in tudi sam ne more vedeti, kje je končal denar. Luka Lah je obenem poudaril, da je trgovanje s kriptovalutami tvegan posel, česar se vsi zavedajo. Se zadeva zaključi na tej točki? Ne.

Boris Štefanec

Torej, počitniški razvrat ni bil z davkoplačevalskim denarjem, Lah ni bil poslovno povezan, Lah ni kriptoprevarant, na javnem razpisu so pošteno zmagali, transparentno je, od koga so si sposodili denar … Naslednji poskus Tarče: V njihovem podjetju dela in se z njimi druži nekdo, ki je nekoč oropal banko. Kakšni dokazi, da je denar, ki ga je oropal, vložil v sklep posla z državo? Ne, samo korelacija in moralne sodbe. Je tukaj konec? Ne.

Rudi Dolšak

Tarča poskusi še z argumentom: niso dobavili dovolj kakovostnih testov. Nekdanji minister jamči, da so jih, da pa del, ki so jih dobavili kot izraz dobre volje naknadno, niso bili. Imajo pa že v Ljubljani nov paket, ki bo omogočil nemoteno testiranje naprej. Rudi Dolšak je vmes bil uporabljen kot nekdo, ki je moral navrtati verodostojnost delovanja testov, s tem ko je rahlo teatralno poročal o tem, da so morali prekiniti hitro testiranje in da je iz tega vidika kritičen do kupca, ki je pregledoval opremo. Gantar je Dolšaka takoj dopolnil, da je bila oprema dovolj kakovostna, da pa sta bili v paketu dve vrsti palčk. Tiste palčke, ki so bile v osnovnem paketu, so bile dovolj kakovostne ali ustrezale vsem kriterijem, druge, dobavljene kasneje, pa ne. V zaključku oddaje je tudi Dolšak od Nicolettija dobil odgovor, da nove palčke že imajo v Ljubljani in da bodo od danes že na voljo.

Na oddajo je bilo seveda tudi nekaj odzivov na Twitterju, a tvit, najboljše povzame dno te oddaje tvit Edvarda Kadiča, ki je zapisal, da “si to, v kakšni socialistični gnojnici živimo, najlažje predstavljaš tako, da si zamisliš image dotičnega podjetnika, če se ta ne bi prišel zagovarjat(!) v Tarčo, ker je bil najugodnejši(!) na javnem razpisu”.

Kot zanimivost povejmo še, da je “oškodovani”, drugi najboljši ponudnik, ki ga je Tarča seveda tudi uporabila, da je “izrazil, da ne more doumeti, kako so lahko fantje šli tako poceni”, podjetje Micro – Polo. Lastnik podjetja, Marko Podgornik, je redni kritik Janeza Janše in trenutne vlade, čigar kapaciteta, dikcija in retorika pri tej kritiki, ne gredo dlje od popreproščene skrajno levičarske dikcije o fašizmu, nestrpnosti, diktaturi:

Podgornik, ki ga osrednji mediji pogosto promovirajo kot inovativnega podjetnika, drugačnega, hipi – japijevskega, kul podjetnika in direktorja, je sicer tudi dolgoletni sodelavec države – izključno in samo države.

Aleš Ernecl