fbpx

Dr. Remškar: “Nizozemci so zaradi podražitev izvedli reformo zavarovalniškega sistema, pri nas pa stopicamo na mestu!”

Primarij dr. Janez Remškar. (Foto: Nova24TV)

V državi, ki ima nekaj več kot 20 tisoč kvadratnih kilometrov z dobrimi prometnimi povezavami, je edina sprejemljiva t. i. slovenska bolnišnica, v kateri je med politiko, stroko in finančniki razdeljeno, kdo bo kaj delal. Tako bi ekonomično racionalizirali zadeve  – in še nekaj, kar je prav tako pomembno in vedno pozabljamo – če nekdo nekaj dela, mora imeti vsaj 100, 150 posegov (diagnostičnih, kirurških itd.), da je usposobljen,” meni primarij, dr. Janez Remškar. 

V tokratni temi dnevi TV voditeljica Aleksandra Jug uvodoma spregovori o področju zdravstva: “V ponedeljek, včeraj, je bilo potrjenih 3.483 okužb z novim koronavirusom, kar je največ po 28. marcu letos. 14. septembra lani je bilo okužb 1394 in še kako smo se držali covidnih ukrepov. Koliko bolnikov potrebuje bolnišnično nego in koliko jih je na intenzivnih oddelkih, ni znano, kajti to se po novem skriva. Prišli smo celo tako daleč, da tiste, ki nosijo maske, drugače misleči državljani, na takšen ali drugačen način šikanirajo.” V nadaljevanju pojasni, da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v eni od izjav za oddajo 24ur celo trdil, da so zdajšnja cepiva proti covidu-19 neučinkovita. To je presenetljiva izjava, ne le zato, ker empirični dokazi govorijo drugače, ampak tudi zato, ker je član vladne posvetovalne skupine za boj proti koronavirusu Mario Fafangel pozval k cepljenju.

S položaja direktorja UKC Ljubljana je nedavno odstopil Jože Golobič, ki posledično ne bo več vodil največje slovenske bolnišnice, k čemur ga je pozval minister Loredan. O novi vladni zdravstveni strategiji se Jugova pogovarja s primarijem dr. Janezom Remškarjem. Uvodoma ga vpraša o prvih 100 dni v zdravstvu. Remškar: “V tem obdobju se je nabiralo in nabralo ogromno področij, ki bi jih morali začeti resno reševati.” Omeni nedavni odstop generalnega direktorja UKC Ljubljana in imenovanje v. d. direktorja. Izpostavi tudi stiske ljudi, ki čakajo na zdravnika, težave z oskrbo zdravnikov v domovih za starejše, probleme, ki so nastali zaradi zaostankov s covidom-19 in zaradi covida-19 ter stališče državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu glede helikopterskega reševanja ljudi. Kot še pojasni, ima celotna Evropa za reševanje bolnikov in poškodovanih posebne specialne helikopterje.

Pri nas pa tovrstne probleme še vedno rešujemo z vojsko in policijo. “Nič slabega o ljudeh, ki to delajo, je pa sistem povsem porušen.” Jugova izpostavi tudi nedavni odstop direktorja UKC Ljubljana, za kar je lobiral zlasti minister Loredan. Remškar: “Tudi sedanji v. d. je povedal, da imamo ogromno sprenevedanja, denimo to, da so ministrstva problem vedno postavila pred Svet zavoda. Vemo pa, da praviloma takoj, ko pride nova vlada, zamenjuje svete in ima v njih večino svojih pripadnikov, pristašev, da lahko urejajo zadeve, tako kot želi vlada.” Strokovnjak še meni, da je to nekako logično, ni pa higienično sprenevedanje, da gre za zadevo, ki je v domeni Sveta. Ob tem se vrne pred leto 1990, ko je UKC avtoritarno vodil zloglasni Janez Zemljarič. Nato je vodenje prevzela stroka, kar morda še vedno ni najboljše.

Slovenija se še ni lotila resnih zdravstvenih reform po vzoru Nemčije
Po določenem času pa je politika ugotovila, da je v zdravstvu veliko denarja in da je v bolnišnice koristno nastaviti direktorje, ki bodo poslušni in bodo usmerjali svoje ljudi ter finančne tokove v dobavitelje, ki so vladi blizu. “To je en del sprenevedanja,” opozarja. Spomni pa tudi na to, da so pred leti določili kompetence medicinskih sester, medtem ko za generalnega direktorja UKC-ja te niso potrebne. Zvrstilo se je že vse mogoče, od strojnih inženirjev do pravnikov itd. In takšna situacija je povsem nedopustna. V tujini je zelo natančno določeno, kakšne kompetence mora imeti generalni direktor, da lahko vodi “najzahtevnejše podjetje”, ki je ta ustanova. Stroka je običajno na strani politike, kar je prav, vendar pa stroko finančni del poslovanja bolj malo zanima. Plače morajo biti izplačane, nabave morajo biti izvedene, kot zahteva stroka …, ko se pa pojavijo druge tehnične težave (prostori, oprema) – takrat pa je odgovoren direktor.

TV voditeljica Aleksandra Jug (Foto: Nova24TV)

Ne gre tako!” Trenutno smo v izjemno težkih razmerah, ker nobenega od teh problemov še niso začeli reševati. V tej luči ga zanima, kako bo ravnal predsednik vlade Robert Golob, ki ves čas zatrjuje, da na vodstvena mesta postavljajo izključno strokovnjake. “Kje bo dobil strokovnjaka in kakšen bo ta strokovnjak, ki bo vodil UKC Ljubljana?” Glede v. d. direktorja, doc. dr. Marka Juga, je Remškar zelo zadovoljen. Prepričan je, da gre za vrhunskega strokovnjaka za njegovo področje, ki je profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, ima pa tudi visoko pozicijo v Zdravniški zbornici. Posledično ima dostop do virov vseh informacij. Sicer je imenovan za prehodno obdobje dveh mesecev, je pa dobro to, da ima stališče, ki je zelo naklonjeno stroki in bolnikom. Ni pa to v sozvočju s problemom, ki ga imamo tako v Sloveniji kot tudi po svetu – namreč da so sredstva omejena. Nemci so denimo zelo jasno dorekli določene zadeve na področju zdravstva (pozicija in opozicija skupaj) itd.

UKC Ljubljana je vrhunska inštitucija z vrhunskimi strokovnjaki, ključno vprašanje pa so finančna sredstva
Denimo Nizozemci pa so zaradi podražitev izvedli reformo zavarovalniškega sistema. “Pri nas pa stopicamo na mestu in se nikamor ne premaknemo.” Navede še ključni problem, ki ga bo imel Jug – stroka ni vedno povsem poštena do generalnega direktorja, ki pa ne more reagirati, če posameznih področij ne pozna dovolj dobro …” Upam, da se bodo odločili za pravega direktorja, ki pa ne bo mogel rešiti problemov, s katerimi se spopada UKC Ljubljana.” Sicer gre za vrhunsko inštitucijo, ki marsikaj počne odlično in premore veliko število izjemnih strokovnjakov, ki bi lahko delali kjerkoli po svetu itd. Ključno vprašanje je zadostna količina sredstev. V prihodnje se bo lahko pojavil problem – kdo bo lahko zadevo v celoti vodil ob hkratnih neurejenih razmerah v zdravstvu – razdrobljenosti v Sloveniji (vsaka bolnišnica želi delati vse).

Prim. dr. Janez Remškar (Foto: Nova24TV)

UKC Ljubljana ni institucija za ustvarjanje dobička, a prav tako ni institucija za ustvarjanje izgube,” je še prepričan Remškar, ki meni, da je potrebno ravnati skladno s sredstvi, ki so na voljo. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da smo izrazito stara populacija … Trenutno finančni prilivi še vedno niso slabi, a je ob neredu dejavnost preveč razdrobljena, oprema ni izkoriščena glede na njeno vrednost oziroma ceno, tako kot bi seveda morala biti … Podoben problem je z neizkoriščenostjo prostorov. “Nismo racionalni, ob racionalnosti bi lahko prišlo do sprememb.”

Če nekdo nekaj dela, mora imeti vsaj 100, 150 posegov, da je usposobljen
V državi, ki ima nekaj več kot 20 tisoč kvadratnih kilometrov z dobrimi prometnimi povezavami, je edina sprejemljiva t. i. slovenska bolnišnica, v kateri je med politiko, stroko in finančniki razdeljeno, kdo bo kaj delal. Tako bi ekonomično racionalizirali zadeve  – in še nekaj, kar je prav tako pomembno in vedno pozabljamo – če nekdo nekaj dela, mora imeti vsaj 100, 150 posegov (diagnostičnih, kirurških itd.), da je usposobljen.” Potem je manj možnosti za napake, manj nesreč, mogoče je postaviti pravo diagnozo itd. In to je tisto, kar bolniku lahko zagotavlja gotovost, kakovost in varnost. Ključno je, da se posamezne bolnišnice specializirajo za posamezna področja.

Janez Remškar, Aleksandra Jug (Foto: Nova24TV)

Domen Mezeg