fbpx

Temu pravijo uspešno spopadanje z draginjo: Na področju elektrike smo med dražjimi v Evropi

Predsednik vlade Robert Golob. (Foto: sta)

Kako to, da je Slovenija med dražjimi? A ni na oblasti Steve Jobs energetike?” se je na prvo spodnjo sliko, ki prikazuje cene električne energije za MWh, odzval TV voditelj Boris Tomašič. Počasi se razblinjajo še zadnji upi, da se bo vlada (kratkoročno) uspešno spopadla z draginjo. 

Prav tako so zgrešeni tudi srednjeročni/dolgoročni načrti vlade Roberta Goloba. Nepredvidljivi časi (vojna, energetska kriza itd.) krepijo pomen samooskrbe, Slovenija pa (po STA), še vedno uvaža 30 odstotkov električne energije. Spomnimo, da je “veliki strokovnjak za energetiko” (ko še ni bil premier), razpredal o tem, da se za mesto politično funkcijo poteguje zato, ker želi nekaj izboljšati, ne pa zaradi lastnih koristi. Ob njegovi nezakoniti plači v državnem Gen-I (45 tisočakov!!!) človek v te osladne besede podvomi. In obljubljal je zeleno preobrazbo, izgradnjo “niza velikih sončnih elektrarn”. Vredno si je prebrati pogovor z resničnim poznavalcem tega področja.

Prispevek portala Domovina (avtor Peter Merše) nosi naslov: “Mag. Leon Valenčič: Premier Golob obljublja nemogoče, brez jedrskih in termo elektrarn nas čaka kamena doba“. Tukaj. Iz članka je razvidno, da Golob prodaja meglo. Med drugim je premier kot srednjeročni odziv na draginjo navedel izgradnjo sončnih elektrarn, dostop do njih pa naj bi omogočili tretjini slovenskih gospodinjstev, “s čimer bi postavili za tisoč megavatov sončnih elektrarn v treh letih”. Valenčič je prepričan, da v treh letih ni mogoče solarizirati tretjine slovenskih gospodinjstev. “Lahko sicer tretjina slovenskih gospodinjstev priključi sončnico na omrežje, ampak potem bomo vsi ostali brez elektrike.”

Cena električne energije je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. (Foto: Twitter)

Sonce ponoči ne sveti in zima je v naših krajih zato, ker je takrat sončno obsevanje minimalno, približno desetkrat manjše kot na vrhuncu poletja. Omrežje pa potrebuje konstantno napetost, kar pomeni, da morajo biti viri elektrike in poraba usklajeni. Po principu samooskrbe, kakršnega imamo pri nas, pa bi se pozimi vsi ogrevali z isto elektriko, ki jo poleti proizvajajo, pozimi pa potrebujejo. Fizikalno to ne zdrži. Zato je gradnja sončnih elektrarn enostavno metanje denarja stran.” Tudi z vetrnicami problema ne rešujemo, saj je premalo vetra. Niti vetrne niti sončne elektrarne ne morejo nadomestiti ene resne termo- ali jedrske elektrarne. Sončne elektrarne namreč pokrivajo le 10 odstotkov leta.

Ključno je ohraniti TEŠ 6 in zgraditi nov blok nuklearke
Vetrne pa pokrijejo okoli 20 odstotkov, oboje skupaj pa niti 30 odstotkov, saj se del časa zadeva prekriva. Ob famoznih 100 dnevih vlade pa so vladni predstavniki na srečanju z Marcelom Štefančičem na AGRFT prodajali bučke o zaprtju TEŠ 6 in zgrešeno “zeleno agendo” ter ekosocializem. Slednjima se postopoma odrekajo celo Nemci, čeprav sta bila zelo priljubljena. Kruta resnica je, da morajo Nemci električno energijo uvažati, zgrešena energetska politika pa je po žepih močno udarila potrošnike. Tomašič v Kdo vam laže?: “Danes govoriti o zeleni agendi, o prehodu na trajnostne vire, je samomor! Tolaži me to, ker ta vlada samo govori, naredili pa tako ali tako ne bodo nič. To je žalostno, še vedno pa bolje, kot da kaj naredijo.”

Cene električne energije za MWh se dnevno spreminjajo. Kljub temu je mogoče zaznati trend, kje je spopadanje z draginjo uspešnejše in kje ni. Slovenija ni med uspešnejšimi. (Foto: euenergy)

Domen Mezeg