fbpx

To so dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki jih je v Bruslju predstavil premier Janša

Premier Janez Janša (Foto: Urad predsednika vlade RS)

Predsednik vlade Janez Janša se je udeležil zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, kjer so evropski voditelji in voditeljice spregovorili o aktualnih razmerah v zvezi s covidom-19, o kriznem ukrepanju in odpornosti, o cenah energentov, varnosti in obrambi, migracijah in nekaterih temah s področja zunanjih odnosov Evropske unije. Po Evropskem svetu se je predsednik vlade udeležil vrha evrske skupine. V skladu s sklepi vrha evrskega območja iz junija 2021 je bilo obravnavano stanje na področju Unije kapitalskih trgov.

Po zasedanju je predsednik vlade Janez Janša skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sodeloval na novinarski konferenci, kjer je predstavil predvsem dosežke slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Foto: epa

Janša se je uvodoma zahvalil predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu za izjemno uspešno sodelovanje, pozdravil je sodelovanje med vsem evropskimi institucijami in se zahvalil tudi vlad Portugalske in Nemčije, s katerimi je Slovenija bila v triu v času zadnjega leta in pol. “Določene stvari, ki smo jih uspešno zaključili v časi slovenskega predsedovanja, smo začeli v času nemškega ali portugalskega sodelovanja,” je povedal premier.

21 uspešno zaključenih trialogov z evropskim parlamentom
“Slovensko predsedstvo je bilo četrto predsedstvo Sveta EU v času covida-19, kljub temu smo se trudili, da je bila večina srečanj izvedenih fizično, kar je pripomoglo k temu, da smo uspešno zaključili dosjeje, ki so prej nekaj časa čakali na to priložnost. Vesel sem, da lahko naštejemo 21 uspešno zaključenih trialogov z evropskim parlamentom, med njimi so tudi težji orehi,” je dejal Janša. Prav tako je dodal, da je bilo v času našega predsedovanja precej dogodkov, ki jih nismo načrtovali, ali pa so bili nepredvideni, kot je, na primer situacija na meji med Poljsko in Belorusijo, umik iz Afganistana in preteča migrantska kriza, rast cen energije in nekaterih drugih izdelkov, zadnje napetosti med Rusijo in Ukrajino.

Foto: Urad predsednika vlade RS

“Ena od pomembnih prioritet predsedovanja sta bila tako imenovana odpornost in okrevanje. Tu so bili dosežni pomembni koraki naprej,” je zatrdil premier in nadaljeval: “Novembrski zaključki Sveta so postavili močne temelje za bodoče delo na krepitvi odpornosti EU. Tudi Evropska komisija je naredila izjemno delo. Decembra pa so bili sprejeti sklepi Sveta za načrt izrednih ukrepov za zagotovitev preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih.” Velik poudarek je bil po besedah predsednika vlade narejen pri oblikovanju evropske zdravstvene unije. “Tu je bilo uspešno zaključeno pogajanje z evropskim parlamentom o ureditvi evropske agencije za zdravila in podaljšanje mandata evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni,” je povedal Janša in poudaril, da je zelo pomembno čim prej zaključiti pogajanja glede ostalih poglavij evropske zdravstvene unije, glede na to, da smo še vedno soočeni s pandemijo.

“Naslednja prioriteta je bila krepitev kibernetske odpornosti. Glede na to, da se s kibernetskimi napadi srečujemo vse bolj pogosto in kot smo slišali v pogovorih s partnerji Vzhodne soseščine je to pri njih še dodaten izziv, me veseli, da smo dosegli sporazum med državami članicami glede revizije direktive, ki določa ukrepe za skupno varnost omrežij in informacijskih sistemov,” je povedal predsednik vlade.

“Usklajevanje pristopov znotraj EU pri odzivanju na dnevne izzive, ki jih je prinašal covid je bilo izjemno pomembno in menim, da je bila velika večina odzivov časovno pravočasnih,” je dejal Janša in izrazil zadovoljstvo, da je bilo v letu, ki mineva, potrjenih 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. “Komisija je v tem času odobrila vnaprejšnje financiranje iz načrta za okrevanje in odpornost v 17 državah članicah v višini 13 odstotkov dodeljenih nepovratnih sredstev, kar je skupno skoraj 53 milijard evrov. Pričakujemo, da se bo čimprej finaliziralo odobravanje ostalih petih nacionalnih načrtov za okrevanje,” je dejal.

Izrazil veselje glede dogovora z evropskim parlamentom za nadaljevanje mobilnega gostovanja brez dodatnih stroškov
Pri digitalni zeleni preobrazbi je bil dosežen sporazum držav članic glede akta o digitalnih storitvah in digitalnih trgih. “Oboje je pomemben korak naprej pri izgradnji naše digitalne prihodnosti,” je povedal Janša in ob tem izrazil tudi veselje, da je bil dosežen dogovor z Evropskim parlamentom za nadaljevanje mobilnega gostovanja brez dodatnih stroškov za naslednje obdobje. “Uskladili smo tudi skupno stališče EU za podnebno konferenco COP26 v Glasgow, kjer ni bilo mogoče rešiti vseh odprtih vprašanj in bo potrebno še precej truda, je pa bil dosežen pomemben napredek. Dosegli smo tudi okviren dogovor o reviziji uredbe o vseevropskem energetskem omrežju, kjer se bo še posebej podpiralo evropske podnebne cilje,” je med drugim dodal.

Foto: Urad predsednika vlade RS

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je potekala tudi konferenca o prihodnosti Evrope. “Pomembno se mi zdi poudariti, da smo v strateške razprave vključili tudi predstavnike vodstev držav, ki so v Evropi, niso pa v Evropski uniji – gre za države Zahodnega Balkana in Vzhodnega partnerstva, ki so sodelovale na Blejskem strateškem forumu. Njihov prispevek v razpravi je bil pomemben,” je poudaril Janša. Ko gre za vladavino prava in evropski način življenja, je bil izveden drugi letni dialog o stanju vladavine prava v petih država članicah, ki so bile na vrsti, dosežen pa je bil tudi dogovor o ključnih značilnostih evropskega modela športa, ki temelji na evropskih vrednotah. “Ravno danes smo dobili čestitke in zahvalo za ta dosežek s strani predsednika Olimpijskega komiteja,” je izpostavil premier.

Uspešno je bil dogovorjen enoten pristop h grozečemu migrantskemu valu po umiku iz Afganistana
“V okviru varne EU in razmer v naši soseščini, velja poudariti, da smo se uspešno dogovoril za enoten pristop h grozečemu migrantskemu valu po umiku iz Afganistana.” Po njegovih besedah je bila tukaj reakcija Unije organizirana in pravočasna. Takšna je bila tudi, ko smo bili soočeni z nevarnostjo hibridnega napada s strani beloruskega režima, ki je izkoriščal ilegalne migrante in njihovo nesrečo za pritisk na Poljsko, Litvo, Latvijo oziroma na vzhodne meje EU. “Države so reagirale pravočasno, nato pa je tudi celotna EU pomagala in tu velja posebna zahvala predsedniku Evropskega sveta, predsednici Evropske komisije, komisarju Schinasu in ostalim iz Komisije, ki so v dialogu, pa tudi v uporabi evropske mehke moči dosegli, da je ta kriza, čeprav še ni popolnoma rešena, obvladana. To je pomembno sporočilo za podobne situacije v prihodnosti,” je povedal premier Janša.

Pri paktu o migracijah in azilu se je nadaljevalo delo. “Tu do velikega preboja ni prišlo. Posebej pomembno pa je, da bi dosegli dogovor o uredbi EURODAC, ki krepi našo schengensko mejo in našo skupno varnost, a je na to vezanih precej dilem in to bo tudi eden trdih orehov naslednjega predsedstva,” je dejal premier in izrazil zadovoljstvo, da je bila sprejeta odločitev o izpolnjevanju pogojev vseh delov schengenskega pravnega reda s strani Hrvaške, kar je prvi formalni korak k dokončni odločitvi Sveta k širitvi Schengenskega območja.

Prav tako je dodal, da je bila v času našega semestra kot cilj visoko postavljena širitev EU. “Moje osebno prepričanje je, da je širitev EU v skupnem varnostnem interesu celotne evropske celine in da nas zgodovina zadnjega desetletja in pol uči, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug in to ni širjenje prostora svobode in varnosti. Tega bi se morali zavedati tudi v prihodnje,” je dejal Janša. Spomnil je, da smo na neformalnem srečanju, ki je potekal med Evropskim svetom in državami Zahodnega Balkana oktobra letos, dali pomemben signali in okrepili upanje perspektive članstva v EU državam, ki so iz Zahodnega Balkana. “Ta signal je glede na razmere v delu te regije še posebej pomemben v tem času,” je poudaril in izrazil veselje, da je Svet pred nekaj dnevi uspel sprejeti zaključke glede širitve in stabilizacijsko pridružitvenega procesa. “To je bil zelo pomemben korak v smislu nadaljevanja te naše odločnosti za širitev EU,” je še povedal.

Pomemben je skupen boj proti napačnim in neresničnim informacijam, ki pomagajo spodbujati proticepilno razpoloženje
Glede četrtkovega zasedanja Evropskega sveta je predsednik vlade dejal, da se mu zdi pomembno, da je bilo dovolj časa posvečenega razpravi aktualni situaciji v zvezi s covidom-19. “Vsi se s tem srečujemo in gre za pomembna sporočila, vezana na pomembnost cepljenja, dodatnega odmerka, zaradi nove verzije omikron, ki se pospešeno širi. Pomemben je tudi naš skupen boj proti napačnim in neresničnim informacijam, ki še posebej v našem delu Evrope pomagajo spodbujati proticepilno razpoloženje, kar je v tem času eno od večjih zdravstveno varnostnih tveganj. Tu mislim, da smo dosegli visoko stopnjo soglasja in potrebe po koordinaciji ukrepov na evropski ravni,” je izpostavil Janša. Dodal je, da so voditeljice in voditelji EU podprli predlog naših ministrov za zdravje, ki so predlagali, da si moramo prizadevati za skupne nabave terapevtikov in tu ubrati podobne skupne koordinacije in napore, kot v primeru nabave cepiv, kar je bil eden velikih uspehov EU v boju s covidom.

Foto: Urad predsednika vlade RS

Predsednik vlade Janša je poudaril tudi pomen enotnosti, ki je bila izražena v podpori demokratičnim silam v Belorusiji, v podpori političnim zapornikom in enotni obsodbi drastičnih kazni, ki jih je režim izrekel dva dni nazaj tistim, ki bi morali biti nagrajeni, saj si prizadevajo za demokracijo in svobodo. “Moje osebno mnenje je, da so te kazni izraz šibkosti režima in da se ta režim približuje koncu,” je povedal premier. Situaciji na meji med Rusijo in Ukrajino, pa so evropski voditelji namenili dovolj pozornosti, prav tako so bile izrečene jasne besede in opozorila. Tudi stališča so enotna, kar po mnenju predsednika vlade preprečuje možnost, da bi bili ponovno presenečeni kot takrat, ko je Rusija okupirala Krim.

“Mislim, da smo opravili precej zajetno delo, zagotovo ne vsega. Veliko tega, kar je bilo začeto, prehaja v roke francoskega predsedstva,” je povedal premier in dodal, da smo predsedniku Francije Emanuelu Macronu ob koncu seje zaželeli veliko sreče in poguma ter odločnosti pri spopadanju z izzivi, ki čakajo francosko predsedstvo prihodnjega pol leta.

Urad predsednika vlade RS