fbpx

To so Jankovićeve obljube, ki že 16 let ostajajo neizpolnjene

Foto: STA

Pred prihajajočimi lokalnimi volitvami so pri Financah preverili, katere obljube iz Jankovićevega prvega predvolilnega programa so ostale neuresničene. Zoran Janković je leta 2006 na volitvah nastopil s programom, ki je vseboval 22 nosilnih projektov za prestolnico, večina naj bi bila uresničena že v prvem mandatu. Kaj od obljubljenega ljubljanski “šerif” ni uresničil v 16 letih svojega županovanja?

Do leta 2010 naj bi bila dokončana gradnja tri tisoč stanovanj v Stanežičah s posebno skrbjo za mlade družine – vsaj tako je zapisano v prvem predvolilnem programu Zorana Jankovića. Stanovanja naj bi zadostovala za približno 10 do 15 tisoč ljudi, v sklopu soseske pa bi s tem ustvarili tudi več tisoč dodatnih delovnih mest. V odgovor, zakaj je projekt ostal neuresničen, na MOL-u odgovarjajo, da gradnja ni mogoča, dokler ne bo zgrajen povezovalni kanal C0 skozi Medvode, Vodice in Ljubljano. Spomnimo, največji slovenski kohezijski projekt s področja varovanja okolja, ki je vreden 135,6 milijona evrov, že nekaj časa stoji. Največ polemik se je pojavilo v povezavi s traso – ta namreč s pomočjo sumljivih gradbenih dovoljenj poteka prek vodonosnika Kleče. Notranje revizijsko poročilo glede načrtovanja gradnje kanalizacijskega voda C0 je razkrilo hude nepravilnosti, ki so jih zagrešili na Agenciji RS za okolje (Arso) – ta je med drugim izdal gradbeno dovoljenje za kanalizacijski kanal C0 že pred izdelavo predhodnega postopka presoje vplivov na okolje.

Ljubljanski župan je v svojem prvem programu tudi obljubil, da bodo do leta 2010 zgradili študentsko naselje ob Vojkovi. Načrtovana je bila gradnja skupno 533 študentskih stanovanj, vendar pa se je zapletla zaradi propada projektne družbe Gina in njenega kupca Vegrad leta 2011, navajajo Finance. Več kot 33 tisoč kvadratnih metrov zemljišča je v stečajnem postopku Gine kupila Metalka Commerce, ki je na začetku  leta 2021 začela pripravljalna dela za izkop gradbene jame prihodnjega študentskega naselja. Na MOL-u glede tega projekta pravijo, da je mestna občina Ljubljana opravila svojo nalogo, ko je s sprejemom plana omogočila gradnjo študentskih domov. Gradnja študentskih domov pa je po njihovih besedah v domeni države in ne mesta. Na MOL-u so si torej glede tega umili roke.

Ljubljanska Špica je bila nekoč kopališče. (Foto: STA)

Tramvaja očitno ne bo
Za Ljubljano sta bili predvideni dve liniji tramvajske proge. Prva naj bi se na severu navezovala na zdajšnjo kamniško progo, na jugu na primorsko progo, druga pa naj bi potekala po liniji od Fužin do Stanežič. Tudi glede tega so na MOL-u s prstom pokazali na državo. Češ da je bilo ves čas govora o hitri železnici, železnice pa so v domeni države. Zakaj so potem sploh obljubljali nekaj, kar je v domeni države? Mediji so sicer leta 2007 pisali, da poleg denarne injekcije Janković od države pričakuje tudi sofinanciranje gradnje športne, prometne in komunalne infrastrukture. Med večje projekte so uvrstili športno središče s stadionom in dvorano v Stožicah, gimnastični center na Viču, obnovo plavalnega stadiona Ilirija, notranji cestni obroč, poglobitev železnice, tramvaj ter obnovo kanalizacijskega omrežja in njegovo dograditev na gosto poseljenih območjih.  Tramvaj je torej bil v načrtu – žal pa je trenutno stanje tako, da po Ljubljani še avtobusi vse bolj redko vozijo – kar si v evropski prestolnici nikakor ne bi smeli privoščiti.

Tudi na Špici se še ne bomo kopali
Omenili smo že poglobitev železnice, na MOL-u pravijo, da bi bili te zelo veseli – vendar pa so železnice kot rečeno v pristojnosti države. Še en račun brez krčmarja? Enako tako seveda velja tudi za obljubljeni odmik železniškega tovornega prometa iz središča mesta. Poleg tega, da bi se Ljubljančani vozili s tramvaji, je bilo tudi v načrtu, da bi se ponovno lahko kopali na Špici. Do leta 2012 naj bi z ureditvijo nabrežij in novimi brvmi ter z ekološkimi in energetskimi rešitvami oživili Ljubljanico, da se bodo prvi kopalci na Špici lahko kopali leta 2012, ter oživili bregove Save, je ljubljanski župan obljubil v svojem prvem predvolilnem programu. “Rezultati kažejo, da je kemijsko stanje Ljubljanice in Save vseskozi dobro, so pa še vedno ponekod prisotna posamezna preseganja mikrobioloških parametrov – vsebnost bakterij (enterokoki in Escherichia coli), zato ne Ljubljanica ne Sava še nimata statusa kopalnih voda,” so za Finance pojasnili na MOL-u, ali imajo v to smer sploh še kakšne načrte, pa niso razkrili.

Plečnikov stadion (Foto: STA)

Plečnikov stadion
Nenazadnje je tu še Plečnikov stadion, ki naj bi ga po Jankovićevih načrtih obnovili že do leta 2010. “Žal je projekt prenove Plečnikovega stadiona zaradi nagajanja nekaterih prebivalcev sosednjih Fondovih blokov in nekdanjega ministra za kulturo ustavljen,” so komentirali na MOL-u. Projekt Bežigrajski športni park je prejel negativno kulturnovarstveno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ministrstva za kulturo, ker naj bi projekt v Plečnikov stadion posegal na način, ki ne ohranja kulturne dediščine Plečnika. Na ministrstvu za kulturo so zapisali, da je “projekt Bežigrajski športni park v nasprotju z odlokom o razglasitvi spomenika ter s temeljnim načelom varstva kulturne dediščine, to je ohranjanje”.

Mestna tržnica
Zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa stoji tudi projekt parkirne hiše pod mestno tržnico. Projektu, v katerega so vključeni obnova in posodobitev celotne tržnice, dogradnja in sanacija Mahrove hiše, srednjeveški muzej in garažna hiša, sta nasprotovala tako del stroke kot tudi civilna iniciativa, od leta 2018 pa traja tudi sodni postopek zaradi spora z nadškofijo, stolno župnijo in stolnim kapitljem zaradi zemljišča. “Pridobitev gradbenega dovoljenja pričakujemo še letos,” napovedujejo na MOL-u, prenova Plečnikove tržnice naj bi bila po njihovih besedah dokončana v letu 2024.

Janković na Žalah ne namerava uredili pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev
In kaj Janković obljublja, če bo v nedeljo ponovno izvoljen? Kopališče Vevče, Atletski center Ljubljana (Žak), prenova hipodroma Stožice, nov mestni kino Minipleks, garažna hiša nasproti živalskega vrta, prenova Vodnikove domačije in rekonstrukcija Plečnikovega gledališča v Tivoliju je le nekaj projektov, ki jih našteva v svojem glasilu. Je pa tudi poudaril, da na Žalah ne namerava uredili pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, po njegovih besedah namreč kljub prenovah in širitvi na Žalah prostora primanjkuje. Javno podjetje Žale sicer upravlja 18 pokopališč, v načrtu pa najdemo tudi ureditev Aleje Žale, ki bo povezala stari in novi del pokopališča.

Sara Kovač