fbpx

To so očitni razlogi, zakaj na referendumu trikrat glasovati PROTI

Foto: STA/montaža Demokracije

“V času draginje želijo ustanoviti še tri ministrstva, ki predstavljajo dodatne stroške. Gre namreč za tri dodatne ministre, tri nove kabinete, nove prostore in dodatne zaposlitve,” v zvezi z namerami Golobove vlade kritično izpostavlja poslanka stranke SDS Alenka Jeraj. Več kot očitno je, da se s tem ljudem jemlje, na drugi strani pa se gre vlada Republike Slovenije razkošje. Jemati pa želi tudi ostarelim in si povsem podrediti javno RTV Slovenija, da bi jo pretvorili v nekakšno vladno trobilo, kjer ne bo prostora za kritični glas. 

Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, ki prav vsem volilnim upravičencem omogoča, da lahko izrazijo mnenje o podanem vprašanju. To je pomembno še posebej takrat, ko oblast zaradi zagotovljene udobne večine v parlamentu sprejema zakone, ki so državljankam in državljanom v škodo. 27. novembra se bo tako na referendumu odločalo o usodi škodljivih zakonov Golobove vlade, katerih namen je politizacija javne RTV Slovenija, ukinitev dolgotrajne oskrbe in bohotenje birokracije.

Namesto da bi Golobova vlada krčila število ministrstev, se je odločila za njihovo širjenje. Na podlagi predloga zakona ter informacij o tem, kdo je tisti, ki bo zasedel ministrske funkcije na novoustanovljenih resorjih, je več kot jasno, da je očitno potrebno politikom, ki se jim na državnozborskih volitvah ni uspelo preriniti v parlament, zagotoviti dobro plačana delovna mesta. Koordinator stranke Levice Luka Mesec si je uspel izboriti vodenje Ministrstva za solidarno prihodnost, ki predstavlja pravcati svetovni unikat. Ker se bo ministrstvo ukvarjalo z vsem po malem (dolgotrajno oskrbo, zemljiško in stanovanjsko politiko, razvijanjem in promocijo modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih itd.), nekih pretiranih učinkov ni pričakovati.

Ker je Mesec ob svojem zaslišanju za ministra priznal, da pričakuje, da bo eno leto izgubil samo s tem, da bo vzpostavil ministrstvo, je toliko bolj jasno, da je namera Golobove vlade povsem zgrešena. Golobova nova ministrstva bodo namreč, da bodo sploh vzpostavljena, terjala eno leto usklajevanj, novih sistemizacij, urejanja prostorov, zaposlitev in še mnogo drugih stvari.

Vlada želi obglaviti vodstvo RTVS,  javni zavod pa pretvoriti v vladno trobilo
“Na referendumu je treba glasovati 3x proti zaradi treh škodljivih zakonov, ki siromašijo ljudi. Koalicija treh strank bi lahko imela manj ministrstev, ne pa da število ministrstev povečuje iz 14 na 19 in obenem tudi ne sledi načelu gospodarnosti,” je glede referendumov v četrtkovih Odmevih poudaril poslanec stranke SDS Zvonko Černač. Z Golobovim zakonom o RTVS politika pod krinko civilne družbe skozi velika vrata prihaja na RTV. “Zakon o RTV je bil sprejet po nujnem postopku, brez široke javne razprave in obglavlja celotno vodstvo televizije. 40 ljudi bo čez noč zamenjanih, za kar ni potrebe,” je še izpostavil. 

Znano je, da je partija ves čas po vojni ljudem polnila glave s socializmom in komunizmom in jim obljubljala nekakšen raj. Kdor pa se je samo ozrl, denimo proti Nemčiji, je lahko kaj hitro videl, da so bile obljube privlečene za nos. Kakorkoli, mnogi imajo še naprej v glavah zasidrano željo po socializmu, čeprav je ta bolj kot raj prinašal bedo. Da tako ostane tudi naprej, je seveda v interesu tajkunskih omrežij. Ko nekdo želi več, je treba na drugi strani vzeti. Se mar res kdo čudi, kako to, da vlada vlaga tolikšen napor, da povsem ugrabi RTVS? Javni medij lahko namreč vpliva na drugačno razmišljanje. O tem pa je sicer spregovoril tudi nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS (posnetek spodaj).

Z novelo zakona o RTVS nevladniki pridobivajo vpliv, zgubljajo ga gledalci in poslušalci
Premier iz vrst Gibanja Svoboda Robert Golob pravi, da novela zakona o RTVS celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja zavoda ter vrača avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija. Po zakonu Golobove vlade se programski in nadzorni svet preimenujeta v svet RTV, ukinja se mesto generalnega direktorja in uvaja se štiričlanska uprava. Programski svet ne bo imel več 29 članov, ampak 17 (kar šest jih bodo po novem imenovali zaposleni). Poleg tega, da predstavniki zaposlenih povečujejo število svojih predstavnikov v programskem svetu, veliko moč odločanja na RTV torej dobivajo nevladne organizacije, ki nimajo z RTV ničesar skupnega. Pri tem pa je po besedah pravnika in upokojenega izrednega profesorja Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Gorazda Trpina potrebno zavedanje, da ni mogoče trditi, da civilna organizacija uresničuje splošni interes, saj le-ta zasleduje parcialnega.

Čeprav so slovenska gospodinjstva tista, ki so primorana plačevati obvezni RTV prispevek, se s spremembami zakona ukinja sodelovanje predstavnikov poslušalcev in gledalcev. Več kot očitno je, da novela zakona onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude. S tem ne zagotavlja spoštovanja načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, prav tako pa tudi ne spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva, načela uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma, kot bi kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena moral.

Raje kot za dolgotrajno oskrbo vlada namenja denar za oskrbo migrantov
Ko je govora o ukinitvi dolgotrajne oskrbe, se vladna stran rada izgovarja, kako naj Janševa vlada ne bi zagotovila potrebnih sredstev za financiranje in izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, v resnici pa je dejstvo, da so bila sredstva zagotovljena v proračunu za prihodnje leto v višini nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Vlada sredstva znižuje na minimum, velik del teh sredstev pa prerazporeja za oskrbo migrantov. V praksi to torej pomeni, da so se sredstva, namenjena migrantom, zvišala iz 9 na 61 milijonov, sredstva za dolgotrajno oskrbo pa so iz 100 milijonov padla na 0 evrov.

S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi se med drugim ukinja opravljanje dolgotrajne oskrbe tako v institucijah, kakor tudi v skupnostnih načinih opravljanja dolgotrajne oskrbe, in pa tudi možnost, da upravičenec ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju.

Foto: Pixabay

Čeprav skrb za starejše predstavlja odraz spoštovanja do ljudi, ki so s svojim delom skrbeli za razvoj te države, ima vlada prioritete povsem drugje. Ukinjanje rešitev, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več poskrbeti zase, je neodgovorno že v luči dejstva, da smo tako dolgo čakali na sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Več kot 20 let poskusov, ki so se v času prejšnje vlade odrazili v obliki zakonodaje, se bo zavleklo v nedogled, če se ne bo prispevalo glasu proti. Še posebej žalostno je, da se z zamikom zakona povrhu ogroža izplačilo nepovratnih sredstev v višini kar 1,5 milijarde evrov!

Razlogov, čemu glasovati trikrat proti zakonom Golobove vlade, je cel kup, zato je na vsakem, ki škodljive učinke vidi, da se tudi odpravi na volišče in odda svoj glas.

Sara Kovač