fbpx

To so vsa zavajanja in neresnice o misiji v Kijevu, ki jih mediji in politiki levice širijo na soočenjih

Predsednica SD Tanja Fajon (Foto: STA)

Ker se v zadnjih dneh v medijih, posledično pa v izjavah posameznih političnih strank, pojavljajo številne netočnosti o pošiljanju začasnega odpravnika poslov Republike Slovenije v Kijev, Ministrstvo za zunanje zadeve posreduje posamezne odgovore na največkrat izpostavljene neresnice. Naj ob tem omenimo, da navedbe, ki se nanašajo na MZZ in postopek imenovanja odpravnika poslov, predhodno niso bile preverjene pri nosilnem organu.

1. Poimenovanje “oborožena vojaška diplomatska misija”. O tem je prvi 23. marca 2022 poročal medij 24ur.com, po njem pa so jo v svojih izjavah povzeli tudi nekateri politiki. Termin je izmišljen, neustrezen in nepravilen. Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), ki je temeljna pravna podlaga delovanja Ministrstva za zunanje zadeve RS in določa postopek imenovanja diplomatskih predstavnikov, omenjenega izraza sploh ne pozna, prav tako ga ne pozna nobena druga pravna podlaga s področja zunanjih zadev.

2. “Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora ni bil seznanjen z napotitvijo začasnega odpravnika poslov v Kijev”. Ta očitek je posledica nepoznavanja postopkov imenovanja odpravnika poslov. V skladu z običajno diplomatsko prakso se v primeru odsotnosti vodje predstavništva iz države sprejemnice za začasnega odpravnika poslov (ki začasno opravlja funkcijo vodje predstavništva) določi drugega člana diplomatskega osebja tega predstavništva, kar je v pristojnosti ministrstva za zunanje zadeve (21. člen Zakona o zunanjih zadevah ter 19. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih). Ker ne gre za imenovanje vodje predstavništva RS v tujini, zakon ne predvideva niti sklepa vlade niti mnenja Odbora za zunanjo politiko DZ. Začasni odpravnik poslov bo tako v konkretnem primeru uslužbenec, ki bo začasno razporejen na diplomatsko delovno mesto v Veleposlaništvu RS v Kijevu in bo edini prisoten v državi sprejemnici.

3. Navajanje nekaterih medijev, da je Vlada RS na sredini dopisni seji sprejela sklep, s katerim naj bi v Ukrajino poslala ekipo diplomatov prostovoljcev, je zelo enostavno preverljiva neresnica. Vlada tega ni obravnavala, še manj sprejela sklep o tem, Zakon o zunanjih zadevah namreč jasno določa, kdo v takšnih primerih izpelje imenovanje.

4. Navajanje očitkov, da na Ministrstvu za zunanje zadeve niso našli prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni sprejeti diplomatsko mesto začasnega odpravnika poslov v Ukrajino, ni sprejemljivo. Na MZZ smo opravili interno poizvedbo in interes so izrazili nekateri diplomati, med drugimi tudi v rangu veleposlanika. Vsem se iskreno zahvaljujemo, saj so s tem dokazali pripravljenost slovenske diplomacije, da deluje tudi v nevarnih razmerah.

5. Navedba, da naj bi bila Slovenija med prvimi državami, ki je po izbruhu vojne v Ukrajini iz Kijeva umaknila svojega veleposlanika in vse druge diplomate, ni resnična. Veleposlanik RS v Ukrajini je Kijev zapustil 25. februarja 2022, pred tem datumom so mesto zapustili veleposlaniki 12 držav članic Evropske unije, veleposlanik EU delegacije v Kijevu ter veleposlaniki ZDA, Kanade, Velike Britanije, Avstralije, Japonske in Izraela.

6. Izjave nekaterih politikov, da pomeni pošiljanje diplomatske misije v Kijev “ustvarjanje izrednih razmer, poskušanje zapletanja Slovenije v vojno v Ukrajini, nepotrebno izzivanje Rusije in dodatno eskalacijo konflikta”, so popolnoma nesmiselne. V diplomaciji pošiljanje predstavnikov države v drugo državo pomeni krepitev in poglabljanje odnosov, ne pa njihovo zaostrovanje. Zaostrovanje odnosov pomeni odpoklic veleposlanika iz države gostiteljice.

7. Ocena, da diplomatska misija v Kijevu naj ne bi imela formalnega diplomatskega statusa, s čimer naj bi se povečalo varnostno tveganje za napotene uslužbence, je neutemeljena. Sestava te misije je posebej prilagojena razmeram v državi sprejemnici in mestu, kjer se bo misija nahajala (Kijev). Za začasnega odpravnika poslov pa je izbran uslužbenec z dolgoletnimi izkušnjami, med drugimi tudi v okviru mirovnih misij mednarodnih organizacij. To ni osamljen primer, tako ravnajo vse razvite diplomacije z namenom ustrezne prilagoditve svojih predstavništev razmeram na terenu. Naj samo navedemo primer veleposlanika ZDA v Kabulu Karla Eikenberryja, ki je bil pred tem vojaški poveljnik v Afganistanu, ter francoskega admirala in nekdanjega šefa mornarice Jacquesa Lanxadea, ki je služboval tudi kot francoski veleposlanik v Tuniziji. Ameriško zunanje ministrstvo na primer s posebnim programom spodbuja vojne veterane, da se vključijo v diplomatsko službo ravno iz razlogov, kot jih omenjamo, podobne primere pa najdemo tudi v drugih zahodnih diplomacijah. Začasnega odpravnika poslov v Kijev Slovenija pošilja z namenom, da bo tam na podlagi ocene razmer opravljal diplomatske naloge na načine in po postopkih, ki so zapisani v Zakonu o zunanjih zadevah, ter iskal možnosti za diplomatsko rešitev konflikta skladno z Deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki jo je 9. marca sprejel Državni zbor RS.

8. Navedba, da je takšna misija brez pomena, ne drži. Ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji se je v zadnjih tednih večkrat javno zahvalilo vladi za neomajno in trdno podporo Slovenije suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Prav tako je posebna poročevalka RTV Slovenije Karmen Švegelj v intervjuju za Delo dejala, da je “zaradi slovenske politike Ukrajina Sloveniji zelo naklonjena” in da se je pri obisku slovenskega, poljskega in češkega predsednika vlad prejšnji teden v Kijevu “v primerjavi z drugimi konflikti (se je tukaj) videlo, da ima Slovenija dosti bolj pomemben status kot kjer koli drugje”, od koder je doslej poročala.

9. Očitek, da bi morala Vlada RS za Ukrajino narediti več na humanitarnem področju, ni iskren. Napori slovenske diplomacije so v zadnjih tednih osredotočeni na čimprejšnjo zaustavitev vojaške agresije in omilitev človeških tragedij v Ukrajini. Slovenija se je na humanitarne potrebe Ukrajine odzvala nemudoma in v največjem možnem obsegu: od začetka agresije je Ukrajini namenila pomoč v skupni vrednosti 1,64 milijona evrov. Na Debelem rtiču smo odprli prvi nastanitveni center za ukrajinske begunce, sprejemamo pa jih tudi v Logatcu. V teku je priprava dodatnih projektov, ki obravnavajo potrebe beguncev v sosednjih državah. Za pomoč ukrajinskim beguncem je Vlada RS prek mednarodnih organizacij  prispevala 1,1 milijona evrov, kar je največja enkratna donacija humanitarne pomoči Slovenije v zgodovini Slovenije.

Sara Kovač