fbpx

Romana Tomc komisarki Jourovi o poskusu brutalnega političnega prevzema RTVS

Foto: TW

Evropska poslanka Romana Tomc je podpredsednici Evropske komisije in komisarki za evropske vrednote in preglednost Veri Jourovi izročila pismo, v katerem je opozorila na poskus brutalnega političnega prevzema RTV Slovenije.

V pismu je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki kažejo na to, da politični akterji pod vodstvom novoizvoljene slovenske vlade in njenega premierja Roberta Goloba, ki je na položaj prisegla 1. junija 2022, načrtno prevzemajo slovensko medijsko krajino. Konkretno se je dotaknila predlaganega zakona o RTV, ki ga je vložila nova vlada in ki bi korenito spremenil strukturo programskega sveta RTV Slovenija in vladajoči stranki ter njenim privržencem neposredno omogočil svobodno ideološko vladavino nad javno radiotelevizijo in njenim programom. Da bi razumeli dejanski učinek predlaganih sprememb, je potrebno najprej pojasniti, kako je sestavljena RTV Slovenija in njeni nadzorni organi. RTV ima dva organa nadzora, programski in nadzorni svet.

Pri funkciji nadzornega sveta lahko potegnemo vzporednico z nadzornimi sveti zasebnih družb. Organ opravlja nadzor nad finančnim poslovanjem RTV. “Programski svet pa sprejema programske standarde, koncepte in programske produkcijske načrte, ki so usklajeni s finančnimi sredstvi RTV Slovenija.” Na kratko, to je nadzorni organ s pooblastili, da na podlagi predlogov generalnega direktorja odloča o vseh vidikih programiranja in načrtovanja. Leta 2005 je začel veljati nov, posodobljen zakon (Zakon o Radioteliviziji Slovenija – ZRTVS-1 – Zakon o RTV Slovenija) o nacionalni radioteleviziji, ki je v veljavi vse do danes.

RTV Slovenija (Foto: STA)

Ta zakon daje volivcem pravico, da posredno vplivajo na sestavo programskega sveta, in sicer prek svojih predstavnikov v državnem zboru, ki imenujejo 21 od 29 članov sveta. “Zakon so v času sprejema pod drobnogled vzeli nekateri levičarski politiki in predstavniki akademske sfere, na podlagi česar je bil izveden referendum, na katerem pa so ljudje zakonu izrazili visoko podporo.” Od takrat je zakon ostal nespremenjen in nobena od štirih levih vlad, ki so sledile v naslednjih 15 letih, ga ni poskušala spremeniti. Nikoli se o tem ni niti govorilo. Do zdaj. Zdaj pa nenadoma želi nova vlada korenito spremeniti sestavo nadzornih organov RTV Slovenija. Programski svet in nadzorni svet želi združiti v enotno 17-člansko celoto.

Depolitizacija” javne RTVS s strani nove koalicije je analogna ruski “denacifikaciji” Ukrajine
Državni zbor, ki trenutno imenuje skupaj 21 članov programskega sveta, bi lahko odslej imenoval le dva člana, večino mest v novem organu pa bi imeli predstavniki t. i. civilne družbe. Nova koalicija to cinično imenuje “depolitizacija“, v resnici pa je njihova depolitizacija analogna ruski “denacifikaciji” Ukrajine. Njihova vizija je omogočiti predstavnikom civilne družbe, da imenujejo večino članov programskega sveta. Ti člani bi prihajali iz nevladnih organizacij in javnih ustanov, ki so politično naklonjene izključno levim strankam. S tem želijo odstaviti trenutno vodstvo RTV Slovenija vključno z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja Andrejem Grahom Whatmoughtom, prevzeti nadzor nad delovanjem RTV ter diktirali programske in sporedne termine.

Generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmought, ki ga želi Golobova vlada odstaviti in nastaviti sebi uslužne predstavnike “civilne družbe”. (Foto: Miloš Ojdanič/Siol)

Motivacija za to potezo je jasna. Po veljavni zakonodaji so tako člani programskega sveta kot dosedanje vodstvo šele letos imenovani za dobo štirih let. “Novi koaliciji se to seveda zdi nesprejemljivo, saj gre za prvi programski svet v 17 letih od sprejetja ZRTVS-1, ki ga ni imenovala leva vlada. Politična levica je bila v Sloveniji na oblasti večji del zadnjih dveh desetletij z izjemo kratkega obdobja od leta 2012 do 2013.” Sedanja vlada ne bi imela nobenih zadržkov, če bi levica ostala na oblasti vse do danes, prav sprememba strukture politične moči v zadnjih dveh letih pa je spodbudila politično levico, da nasprotuje leta 2005 sprejetemu zakonu in strukturi programskega sveta. Sedanja vodstvena konstelacija je redek trenutek v zgodovini RTV Slovenija, saj leve politične stranke nimajo večine v programskem svetu.

Predstavniki Gibanja Svoboda želijo popolnoma razgraditi javno RTVS
Prav tako naj bi se zakon ZRTVS-1 tudi v praksi izvajal: prvotna ideja zakona je bila, da bi različne vlade imenovale svoje člane programskega sveta, ko bi se ti izmenjevali, pa bi struktura članstva sama po sebi postala pluralistična in politično večplastna. Kot že omenjeno, se to do leta 2022 ni nikoli zares pokazalo, saj je bila večina vlad od leta 2008 naprej ideološko levih in so postavljale posameznike, ki so ustrezali njihovi agendi. Desničarska vlada je sledila ideji zakona, v programski svet je imenovala svoje predstavnike in ga tako naredila vsaj nekoliko bolj politično pluralističnega. To je sprožilo ogorčenje na levi strani političnega otoka.

Poslanka Gibanja Svoboda in novinarka RTV Mojca Pašek Šetinc je prvi obraz boja za ponovno levičarsko hegemonijo na javni RTVS. (Foto: zajem zaslona)

Zmagovalci aprilskih volitev (Svobodnjaki Roberta Goloba skupaj s Socialnimi demokrati in radikalno levičarsko stranko Levico) so zdaj izjemno motivirani, da RTV popolnoma razgradijo, odstavijo njeno vodstvo in postavijo svoj ad hoc marionetni nadzorni organ, sestavljen iz zvestih ideoloških partnerjev civilne družbe. Gre za poskus trajnega prevzema javne RTV in vladanja po pooblaščencu. “Če bo šlo tako dalje, bo nova vlada dejansko uspela vzpostaviti prejšnje stanje, ko je vse nadzorne organe RTV vodila politična levica (v obdobju 1991–2005). Motivacija za uveljavitev zakona o RTV Slovenija leta 2005 je bila pravzaprav težnja po pluralizaciji.”

Golobova vlada skuša z uporabo posrednikov vrniti RTV nazaj v obdobje trajne prevlade levih interesov
Leve politične stranke so do leta 2004 vladale z neusmiljeno hegemonijo in na RTV Slovenija gledale le kot na svojo pisarno za odnose z javnostmi. Dolgoletni predsednik programskega sveta v tistih časih (1998–2006) je bil Janez Kocijančič, komunistični karierni politik. Od leta 1993 do 1997 je bil Koncijančič predsednik Združene liste socialnih demokratov (prej Zveze komunistov Slovenije), bil pa je tudi eden od soustanoviteljev levičarskega politično lobističnega društva Forum 21 skupaj z Milanom Kučanom, nekdanjim predsednikom Slovenije in zadnjim predsednikom Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Z zakonom o RTV Slovenija iz leta 2005 je slovenski narod prek svojih predstavnikov v državnem zboru prvič dobil moč, da kaj spremeni.

Dr. Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta RTVS, znan po zmernih konservativnih nazorih, gre v nos Golobovi vladi. (Foto: Veronika Savnik)

O sestavi programskega sveta RTV so odločali njihovi izvoljeni predstavniki. Zakon je zagotovil izmenjavo članov programskega sveta v določenih časovnih okvirih, s čimer je številnim vladam z različnimi političnimi usmeritvami omogočil vpliv na sestavo programskega sveta in s tem konceptom zagotovil njegovo pluralnost. Kot že rečeno, so volivci na referendumu izkazali podporo temu konceptu. “Aktualna leva vlada pod vodstvom premierja Goloba in njegove svobodnjaške stranke skuša ta zakonodajni napredek ovreči in s premeteno uporabo posrednikov vrniti RTV Slovenijo nazaj v obdobje trajne prevlade levičarskih interesnih sfer.”

Medijska svoboda je ogrožena
To bi negativno vplivalo ne le na javno radiotelevizijo, temveč bi gledalce oropalo celovitega, pluralističnega in raznolikega pogleda na aktualno dogajanje. Gre za nevaren precedens, o katerem je treba razpravljati v evropskih institucijah in širše. Tako medijska svoboda kot tudi širša svoboda izražanja in pravice do zanesljivih informacij so s temi spremembami v Sloveniji ogrožene.

Sara Kovač