fbpx

Trenutna politična situacija: Možna sta samo dva scenarija, ali obstane trenutna koalicija ali pa bodo predčasne volitve

Foto: STA

Na političnem parketu je zelo pestro dogajanje, še posebno v zakulisju. Opozicija je vse svoje karte stavila na prihod DeSUS-a v koalicijo KUL, po izvolitvi Karla Erjavca za njihovega predsednika. Erjavcu so prekrižali načrte kar lastni poslanci, ki se zavedajo, da v tej vladi delajo dobro in so s tem pokazali tudi svojo stopnjo zrelosti, medtem ko si želijo v svojem mandatu uresničiti cilje katerim so se zavezali. Možnosti, da bi postal mandatar kar Erjavec sam so majhne, saj na strani opozicije vlada preveč nesoglasij, ki so jih izkazali že v prejšnji vladi. V trenutni situaciji sta tako samo dve možnosti, ki sta prisotni med poslanci: Ali se bodo razpisale predčasne volitve ali pa bo vlada nadaljevala s svojim delom. Poznavalci opozarjajo, da tudi, če bi Erjavcu uspelo odpeljati poslance iz koalicije, bi se mu pri glasovanju za mandatarja lahko zgodil Jankovićev scenarij, ko pri tajnem glasovanju ni dobil dovoljšnega števila glasov. 

Podpora DeSUS-u se je od zadnjega merjenja, v začetku novembra, skoraj podvojila. Medtem ko je bilo stranki še novembra naklonjenih 4,9 odstotka volivcev, je ta podpora decembra narasla na 8,8 odstotka. Kot zanimivost naj poudarimo, da se je anketa izvajala ravno v času, ko je predsednik DeSUS Karl Erjavec želel izstopiti iz koalicije in se oklicati za mandatarja, vendar so mu to preprečili kar lastni poslanci, zaradi česar se jim je kasneje tudi opravičil. Korelacija med konstruktivno držo poslanske skupine DeSUS in porastom javnomnenjske podpore torej ni naključna, volivci so jo nagradili. Ne gre tudi prezreti, da je Demokratična stranka upokojencev Slovenije svoj drugi najboljši rezultat na volitvah dosegla leta 2008, po celotnem mandatu desnosredinske koalicije in ko so pokojnine zrasle za več kot 20 odstotkov.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, ki si želijo ustanoviti tako imenovano koalicijo ustavnega loka, so se v petek sestale tako z Jožetom P. Damijanom kot predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem, ki sta možna kandidata za mandatarja morebitne nove vlade. Pripravljeni so se pogovarjati tudi s kom tretjim, je po navajanju STA na sobotni konferenci komentirala predsednica stranke SD Tanja Fajon. V KUL-u imajo do sedaj zagotovljenih 39 poslanskih glasov, kar je še vedno sedem premalo za ustanovitev koalicije. Pojavljajo se ugibanja, da bi si želeli te poslanske glasove pridobiti na strani SMC in DeSUS, a zaenkrat še ni videti, da bi si želel kateri od poslancev tudi prestopiti.

Fotomontaža: Matic Štojs Lomovšek

Predstavniki opozicije in Damijan so v zadnjih tednih v medijih večkrat poudarili, da je za morebitno sestavo vlade ključen kongres DeSUS, medtem pa so se v javnosti pojavila tudi namigovanja, da bi bil celo sam Erjavec lahko možen kandidat za mandatarja. Kot kažejo nekatere izjave predstavnikov KUL, so najverjetneje računali, da tako v novo vlado nedvomno pridobijo poslance DeSUS. A so štirje od petih poslancev DeSUS potem, ko je Erjavec le dva dneva po kongresu vodstvu stranke in poslanski skupini predlagal odhod iz Janševe vlade, situacijo ustavili. Čeprav o tem odločajo organi stranke, so se namreč že pred kongresom dogovorili, da na vrat na nos ne bodo zapuščali koalicije.

Poslanci stranke DeSUS. (Foto: STA)

Erjavcu so zamerili zlasti način, s kakršnim je po kongresu pristopil. “Za to se je tudi opravičil,” je po četrtkovem srečanju vodstva stranke s poslansko skupino povedal njen vodja Franc Jurša. Sporočil je še, da za zdaj DeSUS ostaja v Janševi koaliciji, so se pa dogovorili za morebitno povezovanje s poslansko skupino SMC. Poslanci DeSUS sicer večkrat poudarijo, da jih v koaliciji moti odpiranje ideoloških vprašanj oziroma tematik, ki razburjajo javnost. Po drugi strani pa so poslanci zelo zadovoljni z uresničevanjem zavez, ki so jih podpisali v koalicijskem sporazumu, saj bi s tem pripomogli k boljšemu položaju upokojencev. V prihodnjih dneh bodo denimo poslanci pričeli z razpravo o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki sodi med glavne prioritete vlade in zahteve DeSUS.

Erjavcu bi se lahko zgodil Jankovićev scenarij
Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je pred časom poudaril, da zanj obstajata samo dve možnosti – sodelovanje s trenutno koalicijo ali predčasne volitve. Erjavec naj bi se tako s Počivalškom dogovoril za srečanje. Veliko je tudi špekulacij glede morebitnih prestopov poslancev SMC. Po poročanju STA, je vodja poslanske skupine Janja Sluga v petek v izjavi v Državnem zboru povedala, da se o scenariju, po katerem bi del njihovih poslancev podprl morebitno konstruktivno nezaupnico in za mandatarja podprl Erjavca, še niso pogovarjali, zato je to trenutno “račun brez krčmarja”. Po besedah Sluge je poslanska skupina enotna, kar je v tem primeru boljši scenarij zanjo. V primeru, da nekaj poslancev prestopi iz njihove poslanske skupine v KUL, bo tudi Sluga izgubila svoj položaj vodje poslanske skupine.

Foto: STA

Tudi strokovnjaki so mnenja, da sta trenutna možna samo ta scenarija, ki ju je predstavil Počivalšek. V primeru, da se poslanci odločijo in vladi izglasujejo konstruktivno nezaupnico, se zna po vsej verjetnosti zgoditi scenarij, kot smo ga bili priča pri Zoranu Jankoviću leta 2012, ko je prejel le 42 glasov in ni bil izglasovan za mandatarja. Podobno bi se lahko zgodilo bodisi z Erjavcem ali z Damijanom. Večini poslancev bi bilo v tem primeru v interesu, da se udeležijo predčasnih volitev in s tem razlogom ne bi želeli dvigniti glasovnic pri glasovanju za mandatarja – nekaj podobnega je storila poslanska skupina SAB v preteklosti.

Kakšne možnosti ima Karel Erjavec za mandatarja?
Po mnenju strokovnjakov Erjavec nima možnosti, da postane mandatar skozi KUL. Prvič, Erjavec je izgubil podporo pri večini svojih poslancev. Poslanci DeSUS-a se zavedajo, da medtem ko se poročiš, poroke ne moreš kar tako razdreti. Po drugi strani se Erjavec in Marjan Šarec ne moreta razumeti, kar bi še dodatno destabiliziralo vlado. Pri oblikovanju nove koalicije pa bi na težave lahko naleteli tudi na relaciji SMC in LMŠ. Medtem ko je Šarec že pred časom izjavil, da ne želi biti minister, bi po vsej verjetnosti bila njegova želja prevzeti mesto predsednika državnega zbora. Kar pa bi bilo v nasprotju z željami stranke SMC, ki bi za predsednika državnega zbora želela obdržati Igorja Zorčiča.

Sara Rančigaj