fbpx

Twinning projekti – bomo izvedeli za koliko so se z njimi omastili Koroš in drugi s policije?

Policist Slavko Koroš na enem izmed Twinning seminarjev. Koroš je imel svoj čas pod seboj vse Twinning projekte. V Bosni so celo zamujali s plačami, ker so se dogajale nepravilnosti. (Foto: FB)

Kot smo že pisali, so pred meseci avstrijski mediji poročali o hudi aferi, v kateri so se zapletle vidne evropske in avstrijske institucije. Očitno je imel vidno vlogo tudi Slavko Koroš, dolgoletni znanec Draga Kosa, ki je bil kot vodja projekta menda tudi sam osumljen korupcije. Koroš je delo na projektih dodeljeval večinoma svojim prisklednikom, ki so si pogosto poleg plačila neupravičeno pisali tudi dnevnice – po naših podatkih so te znašale okoli 175 evrov. Ko je na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) Petro Grah Lazar zamenjal Boštjan Mlačnik, so očitno zanj potrebovali prosto mesto – projekt je moral zapustiti kriminalistični inšpektor, ki sedaj že pet mesecev ni dobil plačila. Namesto Koroša projekte Twinning sedaj vodi Robert Črepinko. Zaradi mnogo nejasnosti in dvoma, da so se evropska sredstva porabljala racionalno, smo na MNZ poslali vprašanja, a tam zaenkrat molčijo. 

V torek smo pisali, da naj bi bil Slavko Koroš, ki ga je Tatjana Bobnar predlagala za direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, osumljen korupcije. Zadolžen je bil za mednarodne projekte, med katerimi je bil tudi projekt Twinning, težak kar 12.500.000 evrov – v Avstriji je izbruhnila kar velika afera, hišne preiskave so bile opravljene na Agenciji za evropsko povezovanje in gospodarski razvoj, tudi na določenih ministrstvih, poleg uradnikov pa naj bi bil vpleten tudi uslužbenec tamkajšnje Zvezne kriminalistične policije. Očitno so v okviru te preiskave naleteli tudi na Koroša – sicer je vprašljivo, ali bi o njegovem črpanju evropskih sredstev v Sloveniji sploh kdaj slišali.

Na notranje ministrstvo smo poslali vprašanja, med drugim so nas zanimala izplačila iz Twinning projektov na Balkanu – plačila se namreč skrbno beležijo, glede na to, da gre za evropski projekt in evropska sredstva, pa bi tudi informacije morale biti javnega značaja. Odgovora do danes še nismo prejeli. Smo pa v uredništvo prejeli še eno informacijo, in sicer da je zaradi Boštjana Mlačnika projekt moral zapustiti določen kriminalistični inšpektor NPU, denarja tako ni dobil že pet mesecev. Po naših neuradnih informacijah naj bi šlo za Roberta Šplajta. Kot že rečeno, je bil za vse Twinnning projekte zadolžen Koroš, ki je tako tudi določal, kdo bo sodeloval pri projektih. Po naših informacijah je “delo” na projektih dodelil raznim vodjem oddelkov oziroma svojim prisklednikom. Redkokdaj je spustil zraven tudi kakšnega kriminalista. Viri so nam tudi povedali, da naj bi zgolj dnevnice znašale okoli 175 evrov, ob tem pa so imeli seveda zastonj tudi vse hotele in kar sodi zraven. Vse to je bil zgolj bonus k plačilu, ki jim je pripadalo po pogodbi, dnevnice pa so si pisali prosto po Korošu.

Zaključna konferenca projekta v Beogradu, skrajno levo Slavko Koroš (Foto: policija.si)

Projekte Twinning sedaj vodi Robert Črepinko, ki je pred leti začasno vodil NPU. Črepinko se je takrat moral zagovarjati na sodišču zaradi očitkov Boštjana Penka, da je njega in Ivana Zidarja naznanil tožilstvu, čeprav je vedel, da nista storila kaznivega dejanja. “V kazenskem postopku je zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe tudi Robert Črepinko, takratni pomočnik direktorja kriminalistične policije pri generalni policijski upravi in sedanji pomočnik direktorja NPU,” je poročalo Delo in navedlo, da je Penko poslal pobudo za suspenz Črepinka ter odvzem orožja. Zakon o policiji namreč govori o možnosti suspenza uslužbenca policije, če je ta v kazenskem postopku zaradi uradno pregonljivega kaznivega dejanja. leta 2012 je postal pomočnik direktorja NPU-ja: ”Dosedanji vodja NPU Robert Črepinko, ki je doslej opravljal naloge vodenja po pooblastilu generalnega direktorja policije, še naprej ostaja v ožjem kolektivu kot pomočnik direktorja NPU,’‘ so poročali na portalu 24ur. V Dnevniku najdemo informacijo, da je bil Črepinko leta 2018 že dobri dve leti na čelu evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov. Glede na to, da je sedaj prevzel Twining projekte, lahko sklepamo, da je z Europola potihem prišel nazaj na GPU.

Si bo tudi Robert Črepinko pisal dnevnice in se zabaval po Balkanu? (Foto: STA)

Boštjan Mlačnik je konec junija na čelu NPU zamenjal Petro Grah Lazar, NPU je po pooblastilu vodil do vrnitve razrešenega direktorja Darka Muženiča. Portal 24ur je ob tem poročal, da je bil Mlačnik “tarča” bivšega notranjega ministra Aleša Hojsa, pa tudi poslanca Zmaga Jelinčiča. “Vpletla” sta ga v zgodbo o nezakonitem ravnanju, ker naj bi si kot preiskovalec na NPU izposodil šest tisoč evrov za navidezni odkup droge, denarja pa potem naj ne bi vrnil. Večinski mediji so seveda zaščitniško pisali, da gre za diskreditacijo. Dnevnik je poročal, da je domnevni oškodovanec nekdanji obsojenec in član kriminalne združbe, ki je z orožjem zalagala tako imenovani balkanski kartel v državah zahodne Evrope. “Rečem lahko le, da je Milan Šimek sodeloval z NPU pri odkrivanju narkomanske preprodajalske verige,” je ob zahtevku za popravek določenih navedb napisal Jelinčič in pojasnil, da se je v okviru tega postopka zgodila tudi afera z izposojo in nevračanjem 6000 evrov. Šimek je potrdil, da si je Boštjan Mlačnik dejansko izposodil denar pri njem. V zvezi z njim je bil zaslišan tudi na Specializiranem državnem tožilstvu RS za nadzor pooblaščenih oseb. Mlačnik je po Šimkovih besedah dobil tudi opomin s strani policije, ker je zadrževal uradne podatke v predalu, CD-ju … in je dobil tudi sklep oziroma opomin pred prenehanjem delovnega razmerja. Po naših informacijah pa naj bi Mlačnika pred časom ujeli tudi v določene prisluhe, podrobnejših podatkov zaenkrat nismo dobili.

Z izvedbo Twinning projekta je ministrstvo za notranje zadeve pričelo že leta 1999 – šlo je za pomoči partnerskih držav pri vzpostavitvi učinkovitega nadzora državne meje. “Evropska unija namreč namenja v okviru programov Phare določena sredstva tudi za vzpostavitev ustreznih institucij na določenih področjih, med katera sodijo tudi notranje zadeve,” so na 24ur navedli sporočilo iz ministrovega kabineta. V postopku izbora držav članic Evropske unije sta bili takrat izbrani Nemčija in Avstrija. Agencije za evropsko povezovanje in gospodarski razvoj (AEI), ki se je znašla v središču avstrijske afere, je bila ustanovljena leta 2003 in je od takrat po lastnih navedbah izvedla “250 mednarodnih projektov z 38 partnerji z obsegom financiranja več kot 220 milijonov evrov“. Na AEI je honorarno zaposlenih 50 uslužbencev ministrstva za finance in 15 uslužbencev ministrstva za notranje zadeve – videti je, da so dodobra preučili sistem črpanja sredstev. Kot smo že pisali, obstaja sum netransparentnega finančnega poslovanja in visokih honorarjev zaposlenih. Z vprašanji, ali je avstrijska policija na Koroša naletela v okviru svoje preiskave, smo se obrnili tudi na avstrijsko notranje ministrstvo.

Po navedbah MNZ-ja je bila AEI umaknjena, ker je “prenehala izpolnjevati pogoje”, ki jih predpisuje Evropska komisija
Z MNZ-ja so nam odgovorili, da je Ministrstvo za notranje zadeve, Policija nazadnje sodelovala kot sodelujoči partner v twinning projektu Strengthened capacities (human and legal) of Criminal Police Department and Special Prosecution Office for Combating High-Tech Crime and public awareness v Srbiji. Projekt, katerega vrednost znaša 1.000.000 evrov, je vodila Avstrija, Agency for European Integration and International Development (AEI). AEI je bila 3. 8. 2022 umaknjena s seznama pooblaščenih organov za izvajanje twinning projektov, ker je prenehala izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Evropska komisija. Na podlagi navedenega je Evropska komisija suspendirala izvajanje projekta, sprva do 31. 10. 2022, nato do 30. 11. 2022, nato pa je bil projekt s strani Evropske komisije preklican.

Glede izplačil iz omenjenega projekta, ki se v celoti financira iz sredstev Evropske unije, pojasnjujejo, da je bilo do danes za potrebe izvajanja projekta za Slovenijo izplačanih 14.554 evrov. To vključuje avtorske honorarje, dnevnice, potne stroške sodelujočih strokovnjakov v projektu in stroške upravljanja projekta. Ob tem dodatno pojasnjujejo, da za avtorske honorarje in dnevnice veljajo obdavčitve, kar pomeni, da so neto zneski, ki jih prejmejo javni uslužbenci za dnevnice za twinning projekte, nižji; glede na vse obdavčitve je končni izplačani znesek avtorskega honorarja in dnevnic pri vsakem posamezniku različen; potni stroški niso povrnjeni javnemu uslužbencu, temveč MNZ.

Na MNZ-ju zanikajo, da bi bil Slavko Koroš osumljen korupcije ali da bi si pisal dnevnice
“V članku, ki ste ga na to temo že objavili, v skladu z Zakonom o medijih pošiljamo določena dejstva, s katerimi ovržemo vaše navedbe,
” so še zapisali in navedli, da ne drži, da je Slavko Koroš osumljen korupcije, niti v Avstriji niti v Sloveniji zoper njega ne poteka nikakršna preiskava, prav tako nima nikakršne povezave s preiskavo, ki so jo izvajali avstrijski varnostni organi. Tudi ne držijo navedbe, da si je izplačeval določena izplačila – dnevnice, honorarje – ampak je na podlagi sklenjene pogodbe s strani delodajalca prejel zgolj izplačila na podlagi pravil za izvajanje teh projektov. Prav tako ne drži očitek, da je hodil v nadzor, niti enkrat ne, ampak je izvajal konkretne aktivnosti v okviru sej upravnega/usmerjevalnega odbora ali pa kot kratkoročni strokovnjak. “Glede očitkov o izplačilih pojasnjujemo, da je bilo gospodu Korošu iz naslova tega projekta izplačanih 2903,28 evra projektnih sredstev in ne proračunskih,” so še pojasnili in dodali, da je vrednost tega twinning projekta znašala en milijon evrov.

Iz Avstrije pa so nam odgovorili, da Zvezni urad za preprečevanje in boj proti korupciji (BAK) preiskuje dejstva v imenu dunajskega državnega tožilstva. Podatki o postopkih, ki so v teku, ali konkretnih posameznikih žal niso mogoči, zato so nas napotili, da se za podatke o obravnavanem preiskovalnem postopku obrnemo na pristojno državno tožilstvo.

Slovenska policija trdi, da deluje zakonito in strokovno v Twinning projektih
Slovenska policija je pojasnila, da je sodelovala že v več Twinning projektih kot partnerska država. Pri projektu po njihovem sodelujejo izkušeni javni uslužbenci policije, na predlog generalnega direktorja policije jih imenuje minister. Njihovo sodelovanje je bilo potrjeno s strani države prejemnice pomoči in evropske komisije oz. z njene strani pooblaščenega podpisnika pogodbe o Twinning projektu, na podlagi znanj in izkušenj, ki so jih izkazali v svojem življenjepisu. Vsa izplačila za opravljeno delo so bila izvedena v skladu z predpisi EU in slovensko zakonodajo na tem področju.

V prispevku so neresnične navedbe glede ravnanja Boštjana Mlačnika s tajnimi  podatki,  izposojo denarja in “ujetjem na prisluhe”. Očitki niso bili  potrjeni v notranjevarnostnem postopku, prav tako Posebni oddelek SDT ni potrdil utemeljenih razlogov za sum storitve  kaznivega dejanja. Boštjan Mlačnik je vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada prevzel po pooblastilu in  zaradi tega ni nihče od zaposlenih moral zapustiti projekta, niti ni Boštjan Mlačnik nikoli sodeloval v Twinning projektih.

Sara Kovač