fbpx

Udeležba predsednikov vlad in držav na letošnjem Blejskem strateškem forumu kar nekajkrat nižja od lanske

Albanski premier Edi Rama je eden redkih predsednikov vlad, ki se je udeležil letošnjega Blejskega strateškega foruma. (Foto: STA)

Pod naslovom Vladavina moči ali moč pravil bodo udeleženci letošnjega foruma danes in jutri iskali odgovore na vprašanja o prihodnosti multilateralnega reda in njegovi vlogi v EU, poroča STA o 17. strateškem forumu, ki se je začel v ponedeljek na Bledu. Blejski strateški forum (BSF) bo letos posvečen predvsem ruski agresiji na Ukrajino in njenim posledicam. Zbrane je uvodoma prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, med glavnimi gosti pa je letos predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je foruma udeležila prvič. Medtem ko so letos napovedali pet predsednikov vlad oziroma držav, jih je bilo na lanskem Blejskem strateškem forumu kar 17. “Po mojem mnenju je teža udeležbe pač logično sorazmerna z mednarodnim ugledom in mednarodnimi poznanstvi premiera, zunanje ministrice,” je komentiral dr. Miha Pogačnik, strokovnjak s področja mednarodnega prava.

Blejski strateški forum je strateški dialog na visoki ravni med voditelji iz zasebnih in javnih sektorjev o ključnih težavah, s katerimi se sooča Evropa v 21. stoletju, so zapisali na spletni strani dogodka, ki se je začel danes, ter pojasnili, da je namen foruma zbrati udeležence z različnih področij z različnim znanjem in jih spodbuditi k izmenjavi mnenj in iskanju inovativnih rešitev za sedanje in prihodnje izzive. Dodali so še, da je forum poleg tega tudi edinstvena priložnost za srečanja in mreženje z regionalnimi in svetovnimi deležniki. Medtem ko se je lanskega Blejskega strateškega foruma udeležilo rekordno število tujih voditeljev, letos med glavnimi gosti navajajo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen – sicer pa ob slovenskem političnem vrhu pričakujejo tri predsednike, dva premierja ter 15 zunanjih ministrov. Medtem ko so letos napovedali pet predsednikov vlad oziroma držav, jih je bilo na lanskem Blejskem strateškem forumu kar 17.

Uvodni panel voditeljev je prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, sodelovali pa bodo še islandski predsednik Gudni Johannesson ter premierji Hrvaške, Albanije in Slovenije – Andrej Plenković, Edi Rama in Robert Golob, poroča STA. Preko videopovezave naj bi sodelovala še moldavska predsednica Maia Sandu. Sledila bosta panela zunanjih ministrov; na prvem bodo ob slovenski zunanji ministrici Tanji Fajon razpravljali še kolegi in kolegica iz Španije, Turčije, Portugalske, Islandije, Poljske in Avstrije. Na drugem pa bodo o izzivih Evrope govorili še zunanji ministri Grčije, Hrvaške, Slovaške in Madžarske. Današnji program se bo zaključil z “bedenjem” v družbi filozofa Slavoja Žižka. Pisali smo že, da je mladi del Blejskega strateškega foruma očitno rezerviran izključno za skrajno levico, na srečanju je bila med drugim Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, ki bo jutri predavala o človekovih pravicah v času krize. Program je dostopen tukaj. Morda je zanimivo tudi to, da bo o politiki vsebine in boju za naracije spregovoril Dragan Barbutovski, ki je po novem svetovalec za mednarodno komuniciranje.

Fajonova je udeležence pozvala, naj Bleda ne zapustijo, ne da bi poskusili kremšnito in se kopali v jezeru
STA še piše, da je forum običajno tudi priložnost za dvostranska srečanja. Premier Golob se bo tako srečal s hrvaškim in albanskim kolegom, sestal pa se bo tudi z islandskim predsednikom in nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom, ki bo eden glavnih gostov torkovega foruma. Fajonova je prav tako napovedala srečanje s svojim hrvaškim kolegom Gordanom Grličem Radmanom. Blejski strateški forum (BSF) letos poteka v zelo težkih časih za Evropo in ves svet, a čeprav imamo morda res več vprašanj kot odgovorov, bomo rešitve našli, je ob začetku foruma dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Izpostavila je pomen enotnosti in solidarnosti držav pri odzivanju na skupne izzive. “Po udarcih zaradi pandemije covida-19 se ljudje in gospodarstva soočajo z novimi negotovostmi in strahovi, povezanimi z naraščajočimi cenami hrane in energije. Absolutna prednostna naloga večine evropskih vlad je iskanje alternativnih virov plina in nafte. Čeprav se bomo to zimo še naprej zanašali na onesnažujoče vire energije, pa ostajamo zavezani zelenemu prehodu, ki ni le politična zaveza, ampak najpomembnejša naložba v prihodnost,” je še poudarila in dodala, da citat “Združeni stojimo, razdeljeni padamo” ni le prazna beseda, končni cilj mora biti in ostati, da nikogar ne pustimo zadaj. Ob tem je verjetno računala, da so že vsi pozabili na njeno glasovanje v Evropskem parlamentu, ko je glasovala za resolucijo, katere namen je bil odložiti podelitev statusa kandidatke Ukrajini.

Predsednik Borut Pahor (Foto: STA)

Pahor: Dlje kot bo trajal širitveni proces, bolj bodo te države dovzetne za ruske težnje
Predsednik republike Borut Pahor je danes ob odprtju blejskega strateškega foruma (BSF) opozoril pred novimi delitvami v Evropi zaradi vojne v Ukrajini. EU bi morala storiti več, da pridobi Zahodni Balkan na svojo stran. Hkrati pa je tudi pozval Srbijo k aktivnejšemu približevanju EU. Evropa bi se zaradi vojne v Ukrajini spet lahko razcepila na demokratični zahod in avtoritarni vzhod, meja med njima pa bi bila tudi meja ruskega območja vpliva, je opozoril Pahor. “Brez dvoma bi vsake nove delitve bile slaba novica za Evropo in svet,” je dejal in dodal, da nas je zgodovina naučila, da blokovska delitev ni rešitev, ampak problem. “Če je cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina, da ponovno vzpostavi velika območja vpliva za Rusijo, da se države v tem območju ne bodo mogle zbliževati z EU in Natom, potem bo ta spor dolgo trajal,” je dejal Pahor in opozoril: “Tako ali drugače bo Putin zahteval od svojih sosed, da se odločijo. Ali pa se bo lahko odločil on namesto njih in jih sankcioniral, morda tudi s silo.” Vse to bi lahko v ospredje prišlo predvsem na območju Zahodnega Balkana, ki se, kot opozarja Pahor, že kaže kot osrednje geopolitično vprašanje miru in varnosti v Evropi. Pomembno pa bo, kako se bo odzival Bruselj, pa tudi, kako se bodo odzivale države v regiji. Pahor je še opozoril, da dlje kot bo trajal širitveni proces, bolj bodo te države dovzetne za ruske težnje, ter pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, naj ponovno preuči slovenski predlog, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke še letos, po možnosti brez pogojev. Pahor se je dotaknil tudi Srbije, ki bi se po njegovih besedah med drugim morala odreči ideji t. i. srbskega sveta, zavrniti separatistične težnje v BiH in si prizadevati za sklenitev dialoga s Prištino. “Če bi Srbijo pridobili na stran Zahodne Evrope, bi to pomenilo ogromen prispevek k reševanju problemov v BiH, pa tudi k napredku v dialogu Beograd-Priština,” je prepričan Pahor, ki je mnenja, da bo Srbija igrala ključno vlogo, če bo prišlo do delitev na Zahodnem Balkanu, še posebej kot tradicionalna zaveznica Rusije – te vezi pa bo morda pripravljena pretrgati le, če bo od EU dobila trdna zagotovila.

Volodimir Zelenski (Foto: STA)

Zelenski je ponovno pozval k vojaški pomoči Ukrajini in izrazil hvaležnost za dosedanjo pomoč
Blejski strateški forum je danes ob začetku nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril ukrajinsko željo po vrnitvi vseh zasedenih ozemelj. Pozval je k ukinitvi možnosti bivanja v evropskih državah ruskim državljanom, Rusijo pa označil za teroristično državo. Uvodoma je dejal, da Rusija želi izbrisati ukrajinsko kulturo, ljudi in zgodovino, da ne priznava obstoja ukrajinskega naroda. “Ko se borimo proti ruski agresiji, se borimo za vso Evropo,” je poudaril ukrajinski predsednik. Dejal je še, da Evropa ne bi smela biti varno zatočišče za ruske državljane, kot izjemo pa je omenil tiste, ki “še imajo kanček vesti ali razuma in bežijo pred represijo v lastni državi”. Tako je Zelenski posredno in neposredno pozval EU, naj ukine vse možnosti bivanja v evropskih državah za tiste ruske državljane, ki potujejo po Evropi “s krvavimi rokami”. O možnosti ukinitve turističnih vizumov za Ruse bodo zunanji ministri EU sicer razpravljali v torek in sredo na neformalnem zasedanju v Pragi. Spomnimo, Fajonova nad idejo ukinitve vizumov za Ruse ni bila navdušena.

Eden izmed moderatorjev je tudi Igor Evgen Bergant, sicer voditelj na RTV-ju.

Rekordna udeležba pod Janševo vlado
Spomnimo, lansko leto je takratni premier Janez Janša sodeloval v razpravi evropskih voditeljev o prihodnosti Evrope. V razpravi so med drugim sodelovali David Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, češki predsednik vlade Andrej Babiš, slovaški predsednik vlade Eduard Heger, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, grški predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán, državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica ter predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Janša je sodeloval tudi na panelu voditeljev, kjer so razpravljali o vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan. V razpravi so sodelovali predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, Željko Komšić, predsedujoči predsedstva Bosne in Hercegovine, črnogorski predsednik vlade Zdravko Krivokapić, kosovski predsednik vlade Albin Kurti, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, predsednik Bolgarije Rumen Radev, albanski predsednik vlade Edi Rama, moldavska predsednica Maia Sandu, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt, evropski komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi, in predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev.

Sara Kovač