fbpx

Ukinitev avtocestne policije je s finančnega vidika nerazumna, odločitev obžalujejo tudi na Darsu

V. d. generalnega direktorja policije Bostjan Lindav in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. (Foto: STA)

“O ukinitvi avtocestne policije smo v družbi DARS žal seznanjeni samo preko poročanja medijev, ne pa tudi uradno. Obžalujemo pa, če bo do nje res prišlo, saj si želimo, da bi še naprej delovala. Učinki njenega delovanja so vsekakor pozitivni. V družbi DARS namreč menimo, da avtocestna policija pomembno pripomore k večji varnosti in posledično tudi pretočnosti prometa na našem avtocestnem omrežju,” so nam sporočili z Darsa in poudarili dejstvo, da lahko avtocestna policija pri interventnih dogodkih ter prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah hitreje posreduje in odpravlja zastoje, prav tako pa tudi lažje preprečuje in odkriva objestno vožnjo in druge kršitve.

Poročali smo že, da naj bi po poročanju Dnevnika notranja revizija v policiji pokazala na nepravilnosti pri sklepanju posameznih pogodb uprave avtocestne policije, med njimi predvsem tistih z Darsom. Revizijo je policija že predala protikorupcijski komisiji, ki je ocenila, da so podani sumi kaznivih dejanj, so zapisali. Problematična naj bi bila nekatera pavšalna nakazila, za katera naj ne bi bilo povsem jasno, za kaj so namenjena, ter donatorske pogodbe, ki po svoji vsebini niso bile donacije. Ovadbe naj bi v kratkem prejel oddelek Specializiranega državnega tožilstva. Za odziv smo prosili tudi Dars, kjer so nam povedali, da z navedeno revizijo, ki je revidirala zgolj poslovanje in sklepanje pogodb s strani ministrstva za notranje zadeve oziroma Policije, niso seznanjeni – zato je tudi ne morejo komentirati.

Dars je v odzivu za naš medij tudi zapisal, da so o ukinitvi avtocestne policije v družbi žal seznanjeni samo preko poročanja medijev, ne pa tudi uradno. Tudi zato v najkrajšem času pričakujejo tudi srečanje s pristojnima ministrstvoma za notranje zadeve ter za infrastrukturo in Policijo, na katerem bi se pogovorili glede nadaljnjega uresničevanja konec leta 2020 sklenjenega Sporazuma o medsebojnem sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji – tako imenovanega sporazuma o avtocestni policiji in na njegovi podlagi v začetku avgusta 2021 podpisanega Izvedbenega dogovora o ustanovitvi in delovanju avtocestne policije, sofinanciranje stroškov za delovanje avtocestne policije in nudenju odplačnih storitev.

Foto: STA

V skladu z izvedbenim dogovorom je DARS za sofinanciranje avtocestne policije za leto 2021 namenil in policiji že nakazal 1.949.462, za leto 2022 pa 7.929.548 evrov
V Darsu so ob pojasnilu poudarili, da podlago za ustanovitev in sofinanciranje avtocestne policije daje koncesijska pogodba, sklenjena Republiko Slovenijo in družbo DARS v letu 2004. Temelj in izhodišče sta torej v sami koncesijski pogodbi, zato je bil tudi področni Sporazumom o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji konec leta 2020 sklenjen med tremi partnerji: ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za infrastrukturo (v vlogi koncedenta) in družbo DARS (kot koncesionarjem). Gre torej na podlagi koncesijske pogodbe in kasneje podpisanega področnega sporazuma za partnersko/pogodbeno razmerje.

Družba DARS tako sofinancira opremo, ki je potrebna za nadzor (vozila, oprema za nadzor hitrosti, oprema za nadzor preobremenjenih vozil), poleg tega pa zagotavlja souporabo prostorov na območju nekdanjih cestninskih postaj oz. avtocestnih vzdrževanih baz (proti najemnini). “V družbi DARS smo natančno preučili učinke uvedbe avtocestne policije ter jih finančno ovrednotili. Ključno pri tem je, da sofinanciranje avtocestne policije na dolgi rok prinaša večje finančne učinke, kot bo vložek družbe DARS, s čimer je utemeljena tudi gospodarnost oz. ekonomska upravičenost teh vlaganj,” so poudarili.

DARS z vzpostavitvijo delovanja avtocestne policije nosi obveznosti sofinanciranja delovanja avtocestne policije skladno:
• s točko 4.6 Koncesijske pogodbe za upravljanje in vzdrževanje avtocest v Republiki Sloveniji z dne 29. 4. 2004;
• s Sporazumom o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji, z dne 23. 12. 2020 ter na njegovi podlagi sklenjenega Izvedbenega dogovora o ustanovitvi in delovanju avtocestne policije, sofinanciranje stroškov za delovanje avtocestne policije in nudenju odplačnih storitev, z dne 2. 8. 2021.

V delu nudenja odplačnih storitev pri vzpostavitvi in delovanju avtocestne policije pa s souporabo nujnih prostorov za delovanje avtocestne policije v objektih avtocestnih baz oz. bivših cestninskih postaj specializiranim enotam avtocestne policije ter sofinanciranjem stroškov za delovanje avtocestne policije, ki presega trenutno obstoječ obseg urejanja promet in nadzora nad varnim odvijanjem prometa.

Zmanjšalo se je število prometnih nesreč, tudi poškodb cestne infrastrukture je manj
Kot je znano, je prva, ljubljanska specializirana enota avtocestne policije začela delovati že junija lani (kasneje pa še mariborska, celjska in koprska enota, do konca letošnjega leta pa naj bi se jim po načrtu pridružila še novomeška enota, tako da bi bilo z njimi pokrito celotno avtocestno omrežje). Statistika kaže, da se je, odkar po naših avtocestah vozijo tudi vozila avtocestne policije, število prometnih nesreč zmanjšalo, pomembno pa se je zmanjšal tudi delež tovornih vozil s prekoračeno osno obremenitvijo, tudi število poškodb cestne infrastrukture, za katero povzročitelj ni znan. “Zelo smo zadovoljni, da se je od začetka delovanja avtocestne policije občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče – manj poškodb infrastrukture pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oz. njegovo večjo pretočnost,” so še izpostavili pri Darsu in pojasnili, da se je sicer samo na širšem ljubljanskem območju, ki ga pokriva ljubljanska enota, torej na ljubljanskem avtocestnem obroču in vseh štirih vpadnih krakih avtocest nanj – gre sicer za prometno najbolj obremenjen del našega avtocestnega omrežja – v prvih štirih mesecih letos glede na enako obdobje leta 2019 (referenčno leto pred pandemijo covid-19) zgodilo skoraj za tretjino manj prometnih nesreč, to pa pomeni tudi manj zastojev.

Sara Bertoncelj