Ustavni sodnik Jaklič v svojem odklonilnem ločenem mnenju v primeru Kangler: Preiskovanje sumov protipravnih zlorab je tako dopustno kot tudi nujno!

Foto: USTRS/STA

Potem ko je večina ustavnih sodnikov odločila, da do končane odločitve Ustavnega sodišča RS glede sodnikov zadrži izvajanje parlamentarne preiskave, ustanovljene za ugotavljanje zlorab v pravosodju (primer Kangler), ker naj bi takšna preiskovalna komisija lahko povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je glasoval proti zadržanju parlamentarne preiskave o zlorabah v pravosodju, v svojem odklonilnem ločenem mnenju pojasnil svojo odločitev in poudaril, da je preiskovanje sumov protipravnih zlorab tako dopustno kot tudi nujno!

Glede navedbe večine sodnikov, da bi takšna preiskovalna komisija lahko povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, Jaklič uvodoma izpostavlja, da gre za povsem površinski zaključek, večina se namreč sploh ni spustila v presojanje, kako bi do takšnih posledic, glede na zamejenost akta o parlamentarni preiskavi, sploh lahko prišlo. Ta prav tako ni presodila, ali poleg očitne zamejenosti akta ne obstaja morda način, ki bi takšno domnevno grožnjo povsem onemogočil, pri tem pa zastavljene preiskave sploh v ničemer ne bi oviral, kaj šele preprečil. “Večina se v obe vprašanji ni spuščala, čeprav sta pri zadržanju prav ti vprašanji ključni za utemeljen odgovor glede zadržanja oziroma nezadržanja.”

Komisija je, sodeč po aktu o parlamentarni preiskavi, zastavljena tako, da preiskuje izkazane sume protipravnih zlorab v pravosodju, torej išče dokaze o protipravnih pritiskih na sodnike od zunaj pri njihovem sojenju v konkretnih primerih, na primer s strani politikov in drugih nosilcev javnih funkcij, kar bi bila očitna zloraba, ter dokaze o tem, da je nek sodnik sodil po zunanjih navodilih, torej izven okvirov sodečega senata, morebiti na podlagi kakšnih obljubljenih ugodnosti.

Foto: Arhiv Nova24TV

Preiskovanje sumov protipravnih zlorab dopustno in nujno
Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju poudarja, da “niti iz ene določbe akta o parlamentarni ne izhaja, da je komisija zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, torej zato, ker so po svoji najboljši vesti v skladu z ustavo, zakonom in znotraj polja razumnega nesoglasja v svobodni demokratični družbi, tj. izven polja očitnih protipravnosti v povezavi s pritiski ali nedovoljenimi navodili izven dovoljenega pravnega okvira, presodili, kakor pač so”. Pri tem pa izpostavlja, da je nekaj povsem drugega preiskovati sume protipravnih zlorab kot pa ugotavljati, ali je določen sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost. Medtem ko je slednje nedopustno, je prvo povsem dopustno in je nujno preiskovati.

Vsakdo v okviru svojih pristojnosti lahko preiskuje protipravne zlorabe v pravosodju, izpostavlja Jaklič. “Policija, tožilstvo in sodišča v okviru formalne disciplinske, kazenske in civilne odgovornosti, neodvisno (preiskovalno) novinarstvo v okviru svojega razkrinkanja in iskanja dokazov, saj brez takšnega novinarstva prenekatera zloraba do policije in tožilstva sploh ne more priti, prav tako civilnodružbene organizacije, ki bdijo nad zlorabami v pravosodju in v družbi nasploh, pa seveda tudi ministrstvo za pravosodje in ne nazadnje vsaka državljanska in vsak državljan.” Po besedah Jakliča imamo v sodobni demokraciji v okviru svoje vloge prav vsi odgovornost bdeti nad tem, da do zlorab v kateri izmed vej oblasti ne prihaja. “Zakaj torej v okviru preiskovalnih pristojnosti državnega zbora preiskava, ki nima niti zob kazenske niti civilne preiskave, ampak je še najbolj podobna novinarskemu in civilnodružbenemu prediskanju morebitnih dokazov, ne bi mogla potekati?” se sprašuje Jaklič.

Foto: iStock

Po prepričanju Jakliča je trditev, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah, absurdna in očitno neresnična. “Pomeni, da moramo v trenutku prav tako zadržati in nato ukiniti svobodno in neodvisno novinarstvo (free press), prepovedati delovanje civilnodružbenih organizacij, ki odkrivajo zlorabe oblasti, vključno s pravosodno, državljanom odpraviti pravico do pridobitve informacij javnega značaja, s katerimi lahko ugotavljajo, ali je do zatrjevanih zlorab pri delovanju sodne veje v resnici prišlo.” V primeru, če bi preiskovanje zlorab v kateri izmed vej oblasti prepovedali ali zadržali, bi bil s tem ukinjen nič manj kot en od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe.

Preiskovanje sumov protipravnih zlorab je po besedah Jakliča tako dopustno kot tudi nujno, ugotavljanje, ali je v okviru njegove vloge, kar izključuje protipravne zlorabe “od zunaj”, neki sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost, pa nedopustno. Če bi na plano prišli jasni in nedvoumni dokazi o zlorabah, bodisi kot rezultat preiskav s strani parlamentarne preiskave, novinarjev, civilnodružbenih organizacij ali kateregakoli državljana, bi to bilo “koristno za presojo državljank in državljanov ne le glede zlorab v pravosodju, temveč, če se tudi takrat ne bi nič zgodilo, tudi glede zatrjevanih zlorab glede formalnih institucij nadzora nad zlorabami v pravosodju”.

“Checks and balances” temelji na nezaupanju vej oblasti
“Državni zbor ima v sodobni demokratični družbi pomembno mesto pri preprečevanju zlorab katerekoli veje oblasti, še posebej, če so zlorabe, ki se zatrjujejo, sistemske in če neka družba še ne temelji na globoko ukoreninjeni demokratični tradiciji,” izpostavlja Jaklič in dodaja, da je bistvo ustavnega ustroja delitve oblasti, kot enega od predpogojev svobodne demokratične družbe, ravno v medsebojnem nadzoru vej oblasti zoper zlorabe. Po besedah Jakliča se še študent prvega letnika ustavnega prava na univerzi katere izmed držav demokratične tradicije Zahoda, najprej seznani z aksiomom, da ustavni ustroj zavor in ravnovesij med vejami oblasti (checks and balances) ne temelji na medsebojnem zaupanju vej oblasti, ampak na njihovem nezaupanju. Eno od bistev delovanja ločenih vej oblasti je v medsebojnem nadzoru zoper zlorabe, poudarja Jaklič in dodaja, da kdor bi trdil, da državni zbor ne bi smel bdeti nad morebitnimi zlorabami preostalih vej oblasti in jih v okviru svoje specifične vloge preiskovati, v resnici ne bi točno vedel, kaj govori.

Preiskava državnega zbora ne more neposredno vzpostaviti nobenih sankcij
Glede na to, da državni zbor ni organ formalnega pregona zlorab, njegova preiskava sama seveda ne more neposredno vzpostaviti nobenih disciplinskih, kazenskih in civilnopravnih sankcij. Te lahko vzpostavijo le formalne poti pregona s končno razrešitvijo v okviru sodnega varstva. Po prepričanju Jakliča je povsem na mestu in celo nujno, da akt o parlamentarni preiskavi jasno pove, da rezultat takšne preiskave same ne more biti ugotovitev kazenskopravne, civilnopravne ali disciplinske odgovornosti. Lahko je le neka predhodna ocena poslancev, politikov, o tem, kakšen pomen bi tako zbrani dokazi potencialno lahko imeli za morebitne formalne postopke v nadaljevanju. Pri tem pa je potrebno zavedanje, da ocena, ki je ne daje sodnik niti tožilec ali katerikoli drugi od formalnih organov pregona, ne more biti drugačna kot politična. “Zatorej je tudi opredelitev, da gre pri rezultatu parlamentarne preiskave za politični poskus doprinosa k ugotavljanju odgovornosti glede zlorab, povsem natančna.” Pri tem torej ne gre za preiskovanje in klicanje na odgovornost zaradi mnenj sodnikov pri sojenju.

Foto: STA

V mnenju je Jaklič izpostavil, da se zdi, da se je večina ustavnih sodnikov zanašala zgolj na to, da bo besedna zveza “politična odgovornost sodnikov” v ušesih javnosti že sama po sebi zvenela dovolj nepravilno, da bo ta prikimala njihovi odločitvi ne glede na dejansko vsebino akta o parlamentarni preiskavi in ne glede na pomanjkanje vsebinskih argumentov, ki jih večina za svojo odločitev tako ni ponudila. “Argumentativno bolj temeljit pristop pokaže, da se določbe akta o parlamentarni preiskavi osredotočajo izključno zgolj na preiskavo morebitnih hudih kršitev v smislu protipravnih zlorab od zunaj in s ciljem zagotoviti rezultatsko sojenje posameznega sodnika v nekem konkretnem primeru ne glede na njegovo prvovrstno ustavno dolžnost neodvisne presoje,” izpostavlja Jaklič.

Ne le da prav nobena določba akta te parlamentarne preiskave po besedah Jakliča ne usmerja v ugotavljanje sodnikove odgovornosti za njegovo mnenje kot takšno, poleg slednjega bi ustavno sodišče prav tako moralo pojasniti tudi to, da zloraba takšne ustavno zamejene parlamentarne preiskave ob primerni ustavnoskladni razlagi sploh ni mogoča. Namreč, vsak sodnik je hkrati upravičen in dolžan, da odkloni pričanje glede kakršnegakoli vprašanja, ki ni povezano z vprašanjem zlorabe funkcije, ampak se tiče zgolj njegovega mnenja v okviru sojenja. Jaklič poudarja, da je sodnik dolžan odgovarjati zgolj in samo na predstavljene dokaze o protipravni zlorabi, npr. o tem, da nekdo priča, da se je s sodnikom vnaprej dogovoril, kako bo sodil v nekem primeru, da se o tem ali kaki podobni zlorabi predoči kak materialni dokaz ali neprekinjen krog indicev, ki vsi brez izjeme kažejo na takšno ali podobno neposredno zlorabo. Glede na to, da imajo sodniki vso možnost odkloniti odgovor na morebitno vprašanje, ki bi preseglo izrekanje o predstavljenih dokazih zlorab, v neodvisnost sodstva torej sploh ne bi bilo mogoče poseči.

Odločitev večine je Jaklič označil kot eno tistih, ki ne temeljijo na dovolj poglobljenem in vzajemnem diskurzu boja argumentov na najvišji argumentativni ravni, čemur naj bi bila ustavna sodišča sicer namenjena. Pri tem pa je problematiziral odločitev, da tokrat večina s preglasovanjem svoj sklep javno objavi takoj, torej še pred pisanjem ločenih mnenj, in to kljub temu, da se s tem v bistvu izniči del bistva ločenih mnenj, ki je v tem, da morda prepričajo katerega od sodnikov ali sodnic, kar pa ni mogoče v primeru javne objave sklepa. “Slučajev, ko večina daje prednost sami odločitvi in ne argumentaciji, je – še posebej v politično nabitih primerih – v tej sestavi sodišča mnogo preveč,” je prepričan Jaklič.

Hana Murn

  • Beli Sneg

    Sodstvo spet dela na polno, seveda za naše. Dan pred zasliševanjem Škete in še enega javnega tožilca, rdeče ustavno sodišče, odloči da preiskava ni dopustana. Višje sodišče v Mariboru oprosti mugreljparkelnove prijateljice banksterke iz Faktor banke: Panjkovo in Lahovo. In vrtiljak v Butalah se vrti dalje.

    • Nata

      Hudir je pa to, da se ta vrtiljak že tako brezglavo vrti, da bo izskočiti z njega že smrtno nevarno !!

  • Andrej

    …ker naj bi takšna preiskovalna komisija lahko povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva,…
    Ja, CK ZKS sodstvo je komunistično neodvisno in se na smrt boji, da bi bilo tudi demokratično neodvisno. V demokraciji je kontrola samoumevna, v komunizmu pa nesprejemljiva.

    • macon

      V totalitarizmu (oziroma raznih variantah avtoritarnosti kot bolj blagih oblikah totalitarizma) obstaja samo interna kontrola v okviru vladajoče partije oziroma boji klik za mesta pri koritu. Sodstvo je namreč branilec sistema in režima in ne branilec prava in zakonitosti.

      • Andrej

        Točno!!!!!!!!
        Zato me pa jezijo njihove “sodbe v imenu ljudstva”.

    • jan Gedli

      Sodnik Jaklič je odlično razkrinkal namerno sprevrženo ravnanje sodnikov, ki so izglasovali protiustavno zadržanje. Mafijsko sojenje na ustavnem sodišču.

  • Ježek Teka Teka

    Kwa pa 87 Mio heroina, pa to … a mate prepoved … a gre direkt v kemijski institut na kontrolo … pa pol prek Madžarske le kam … ke prot Moskvi … sam prašam …
    A komunjare bodo uničile 87 Mio … hahahahahaaa … ne se yebat …

    Sprašujem se a tud levi us dobi delež od dilanja … ne bi se čudil …

  • jan Gedli

    Bog blagoslovi sodnika Jakliča!

  • RATATA

    Čudak je tale naš Ddr. Klemen Jaklič, saj vse odklanja. Hude težave ima z dojemanjem bavconovega prava v osamosvojeni socjalistični Republiki Sloveniji. Sploh mu ne gre v glavo.
    Ni šans, da bi doktoriral v osamosvojeni SRS(!). V bistvu potrebuje inštruktorja. Celo več, ker spada med osebe s posebnimi potrebami mu je obvezno dodeliti spremstvo.

    • Beli Sneg

      Kako se bo pa Jaklič, ki je hodil na eno najboljših svetovnih univerz primerjal z javnimi slovenskimi univerzami. Saj javno je ja najboljše???!!! Tako oprane glave slovenskega javnega šolstva razmišljajo in zato prašičerejec in mesečnik navijata za javno. Kako bi pa drugače zbrali toliko levih ovc, da jih volijo?

      • RATATA

        Komunističnemu pokomunistu javno pomeni moje!

    • Miro Jereb

      bebo.

      • RATATA

        Super, pa ti?

  • fon johan

    jakl-ić pač mora nekaj po svoje, pa saj ima prav…

    • Beli Sneg

      Slab namig. Priimek Jaklič izhaja iz imena Jakob. Pa tudi če bi bilo drugače. Gre za poštenega človeka s hrbtenico. In to šteje.

      • fon johan

        Potej logiki priimek jankovic izhaja iz imena janko…..

        • Beli Sneg

          Ni take logike. Lahko pa greš gledat kakšno strokovno literaturo na to temo.

          • samotoje

            Če ni z velikimi črkami napisana strokovna literatura, ne bo nič. Saj vidiš nivo siromaka trola.

        • gušto

          Srbi ne poznajo imena Janko.

          • fon johan

            No pol pa crnogorci sigurno…

  • Unikatna

    Vsaka zloraba, nepristransko sojenje, se mora raziskati! Sodniki bi morali biti kazensko odgovorni!!

  • xtc

    Sodstvo mora biti ravno tako pod strogim nadzorom,ne more samo nadzirati sebe to ni normalno.

  • Peter dolenc

    Riba(sodstvo) smrdi pri glavi (vrhovnem in ustavnem).Je jasno, vrana vrani ne…..!! Kdo lahko sproži postopek da ti bavconovi podaniki ne bodo več sodili v našem imenu(v imenu ljudstva? Če bo šlo tako naprej, tega ne bo konca.

  • Janez Novak

    Našisti = fašisti

  • montyamp

    GORJE NARODU , KI MORA PLAČEVATI UDBOVSKO KRIVOSODJE , KI JE POLNO HIPOKRIZIJE KOT SIBIRIJA SNEGA .
    Partijska golazen se je namnožila , reši se kdor se more .

  • montyamp

    Neodvisnost sodstva ?????????????????????
    Se mi zdi da gre bolj za neodvisnost murglosbskega kokakartela in kurćanistićnih piromanov .

  • VERZIFIKATOR

    ŠKODO PAČ IN TO NEPOPRAVLJIVO,
    POVZROČILA NAJ BI PREISKAVA,
    TEMU SMEJE SE ŠE ZADNJA KRAVA,
    ZA BLAGO GRE NAMREČ POKVARLJIVO.

  • jan Gedli

    Kdor ima čas in ga zanima, bi morda z veseljem prebral ločeno mnenje DDr Klemena Jakliča. Zelo verjetno bi iz njega kar eksplodiral še kak močan komentar pod tem člankom. Na portalu ustavnega sodišča ga najdete pod naslednjimi podatki: „ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNIKA DDR. KLEMNA JAKLIČA K SKLEPU ŠT. U-I-246/19 Z DNE 24. 10. 2019 PARLAMENTARNA PREISKAVA ZLORAB V PRAVOSODJU – VPRAŠANJE ZADRŽANJA

  • Jožek

    Še nova brca v rit, velikemu preiskovalcu Mahniču. Zdaj lahko ponovno povabi Kanglo, on veliko ve, potem bo lahko komisija zaključila. Šmrc, šmrc. Veliki šef Janša bo spet padel “skozi”. Zdaj mu je žal, da je zbrcal iz SDS odvetnico Ušaj, za njega je namreč po naročilu organizirala ” spontane proteste” pred LJ sodiščem, organizirane ” od spodaj”. Zato je organizirana preiskovalna komisija SDS.

  • samotoje

    “Odločitev večine je Jaklič označil kot eno tistih, ki ne temeljijo na dovolj poglobljenem in vzajemnem diskurzu boja argumentov na najvišji argumentativni ravni, čemur naj bi bila ustavna sodišča sicer namenjena”. Z drugimi besedami- odločitev je politična in to postavlja najmanj 7 sodnikov US na nivo povojnih “ljudskih” sodišč in partizanskega prava. Fuj.

  • Vero Beguin

    Priložnost za resne ljudi
    Potrebovali ste denarno posojilo med posamezniki za
    soočiti se s finančnimi težavami, da bi lahko prestopil iz mrtve točke
    finančnih, ki izzovejo banke, ponudbe resnih posojil, pošteno potrdijo in hitro se gibljejo od 2000 € do 10.000.000 € za čas odplačevanja od 2 let do 25 let, naša stopnja se giblje od 2%.
    Če želite izvedeti več o naših ponudbah, mi pišite za svoja osebna posojila.
    Moj e-poštni naslov: [email protected]
    WhatsApp: +33757910768
    ZELO DINAMIČNI TIM DO NALOGE

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!