Ustavno sodišče bo presojalo represivno novelo kazenskega zakona

Foto: STA

Novela zakona o kazenskem postopku je nepregledna, vprašljiva z vidika načela pravne države, omogoča posege v zasebnost in ne spoštuje ustavnih določil o nedotakljivosti stanovanja, zato sta stranki SDS in Levica na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti.

Poslanska skupina SDS in poslanska skupina Levice sta danes na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena, 149.b člena, 149.c člena, 156. člena in drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku.

Hišno preiskavo bodo lahko opravili brez prisotnosti preiskovanca ali njegovega zastopnika
Državni zbor je na 6. redni seji 26. marca 2019 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki vsebuje na novo določene oblike vabljenja oseb k policiji, ki zmanjšujejo jasnost ureditve ter nadzorstveno pritožbo (tretji in sedmi odstavek 148. člena zakona), večjo intenzivnost poseganja v komunikacijsko zasebnost (149.b člen zakona), nejasno uporabo ukrepa pridobivanja podatkov v prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in nekaterih drugih oseb (149.c člen zakona) in tudi dopolnitev prvega odstavka 216. člena zakona z naslednjo vsebino: “Če tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik ni dosegljiv, mu postavi sodišče pooblaščenca po uradni dolžnosti izmed odvetnikov, hišno preiskavo pa opravi preiskovalni sodnik,” ki je v nasprotju z določbo ustave, ki ureja nedotakljivost stanovanja. Predlagatelji menijo, da je ZKP v omenjenih delih protiustaven, saj krši 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člen ustave.

Predlagatelji ustavnemu sodišču tako predlagajo, naj do svoje končne odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb novele ZKP v celoti zadrži njeno izvrševanje, omenjena določila razveljavi ter vladi in državnemu zboru naloži uskladitev z Ustavo Republike Slovenije v roku 2 mesecev. Prav tako menijo, da gre pri predlaganih spremembah novele zakona, ki urejajo kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja in nadzora podatkov o prometu, pri katerih gre za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost.

Z omenjeno novelo zakona je dopuščena hišna preiskava tudi za primer, če oseba, katere stanovanje se preiskuje, ali njen zastopnik nista dosegljiva, s tem pa gre po oceni predlagateljev za izničenje ustavno določene pravice nedotakljivosti stanovanja in varstva pravic zasebnosti. Čer bi ureditev, kot je bila sprejeta z novelo ZKP, obveljala, bi bili lahko kaj hitro soočeni z mnogimi hišnimi preiskavami, ki so v nasprotju z ustavno zagotovljeno nedotakljivostjo stanovanja. Predlagatelj Ustavnemu sodišču RS predlaga, da zahtevo obravnava absolutno prednostno. Gre namreč za vprašanje izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, ki bo podvrženo ustrezni sodni kontroli, z ustreznimi varovalkami, saj gre za posege v zasebnost posameznikov ter ustavno skladnih hišnih preiskav, v skladu z načelom pravne države ter mednarodno prevzetimi obveznostmi.

C. Š.