fbpx

V Iranu vre zaradi boja proti diskriminaciji žensk, slovenska zunanja ministrica Fajon pa molči in prav nič ne “fajta”?

Fotografija levo: 22-letna Mahsa Amini je umrla zaradi nasilja s strani tamkajšnje moralne policije. Fotografija desno: Tanja Fajon in veleposlanik Islamske republike Iran Kazem Sahefij (Foto: Twitter)

V Iranu vre zaradi nezadovoljstva, ki ga je sprožila smrt komaj 22-letne Mashe Amini med pridržanjem iranske moralne policije. Oblasti se neprekinjeno trudijo, da bi proteste zatrle za vsako ceno. Skupina za varovanje človekovih pravic pa poroča, da je bilo med nemiri umorjenih več kot 75 ljudi. Medtem pa slovenska zunanja politika na čelu s Tanjo Fajon molči, čeprav gre za proteste proti diskriminatornemu in podrejenemu položaju žensk v Iranu. Se je pa ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku sestala z zunanjim ministrom Irana Amirjem Abdollahianom in v pogovoru izrazila zaskrbljenost zaradi ravnanja iranskih oblasti zoper mirne protestnike in poudarila, da je pravica do mirnih protestov temeljna človekova pravica.

22-letna Iranka Mahsa Amini je tragično preminila, potem ko se je nad njo znesla tamkajšnja moralna policija. Poškodbe, ki jih je utrpela, so bile tako hude, da je sprva padla v komo, nato pa žal zanjo ni bilo več pomoči. Pripadniki iranske moralne policije so 22-letnico v Teheranu ugrabili, ker po njihovi presoji ni upoštevala strogih državnih zakonov o nošenju hidžabov. Policija je svojo odgovornost zanikala in v svoj zagovor dejala, kako naj bi mladenko izdalo srce.

Foto: Twitter

Oblasti so sicer nazadnje ocenile, da je število mrtvih 41, med njimi je tudi več pripadnikov varnostnih sil. V ponedeljek so sporočili, da so aretirali že več kot 1200 ljudi. Pojavile so se napetosti z Zahodom, potem ko je Nemčija na pogovor poklicala iranskega ambasadorja, Kanada pa je napovedala sankcije. Tudi EU ni varčevala s kritikami. “Razširjena in nesorazmerna uporaba sile proti nenasilnim protestnikom je za Evropsko unijo in njene države članice neupravičena in nesprejemljiva. Prebivalci in prebivalke Irana imajo – tako kot povsod drugje – pravico do mirnih protestov. To pravico je treba zagotoviti v vseh okoliščinah,” so sporočili iz Bruslja in izpostavili pričakovanje, da se zagotovi dostop do interneta in prost pretok informacij, razjasni število smrtnih žrtev in aretiranih, se izpusti vse nenasilne protestnike in protestnice ter vsem pridržanim zagotovi obravnavo v skladu z ustreznim postopkom. “Prav tako je treba ustrezno preiskati uboj Mahse Amini, vsi dokazano odgovorni za njeno smrt pa morajo za svoja dejanja odgovarjati,” so jasni.

Naša zunanja ministrica znakov zaskrbljenosti nad protesti ni izrazila, čeprav velja Fajonova kot levičarka za (vsaj deklerativno) borko za pravice žensk, Iran pa na tem področju nikakor ni zgleden. Marsikoga je tudi presenetilo, ko se je Fajonova pred dvema letoma pohvalila, da se je srečala z veleposlanikom Islamske republike Iran Kazemom Sahefijum v tedanji pisarni Evropskega parlamenta.

Foto: Twitter

Protesti proti diskriminatornemu in podrejenemu položaju žensk v Iranu potekajo že deseti zaporedni dan. Množica v Teheranu je vzklikala “smrt diktatorju”, s čimer je pozvala h koncu več kot tri desetletja vladavine vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja.

Policija s strelivom nad protestnike
Skupina za varovanje človekovih pravic pravi, da je bilo med protesti v Iranu ubitih najmanj 76 ljudi, kar je več od prejšnjega števila 57. “Ženska, življenje, svoboda!” so vzklikale množice, medtem ko so protestnice kljubovalno metale svoje hidžabe v kresove in goreče smetnjake – gre za shodniški vzklik, ki je odmeval tudi na solidarnostnih protestih po vsem svetu, tudi v Londonu in Parizu konec tedna.

“Mednarodno skupnost pozivamo, naj odločno in enotno sprejme praktične ukrepe za zaustavitev ubijanja in mučenja protestnikov,” je dejal direktor nevladne organizacije za človekove pravice v Iranu (IHR) Mahmood Amiry-Moghaddam. Videoposnetki in mrliški listi, ki jih je pridobil IHR, so pokazali, da je strelivo neposredno usmerjeno v protestnike, je zatrdil. Iranska policija za izgrede v črnih neprebojnih jopičih pretepa protestnike s palicami v uličnih bitkah.

AFP je nedavno objavila, da so nekateri študentje iz jeze nad razmerami, ki vladajo v Iranu, raztrgali velike slike vrhovnega voditelja in njegovega predhodnika ajatole Ruholaha Homeinija.

Nedvomno gre za največje proteste v treh letih. Varnostne sile za umiritev strasti  uporabljajo tudi pravo strelivo. Protestniki in protestnice pa medtem policiste napadajo s pomočjo kamenja, zažigajo njihova vozila in poslopja  državnih uradov. Od začetka protestov naj bi bilo po uradnih podatkih aretiranih 1200 ljudi. Samo v provinci Mazandaran, ki leži na severu Irana, je bilo doslej aretiranih približno 450 ljudi. Oblasti sosednje province Guilan pa so v soboto sporočile, da so na protestih prijele več kot 7oo ljudi, med njimi tudi ženske.

Po podatkih Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) je med aretiranimi 20 novinarjev. “Izgredniki so napadli vladne zgradbe in poškodovali javno lastnino,” je za tamkajšnjo tiskovno agencijo IRNA povedal glavni tožilec Mazandarana Mohammad Karimi in omenjene protestnike obtožil, da naj bi jih vodili “tuji protirevolucionarni agenti”.