fbpx

V koaliciji se bliska in grmi – je vzporednemu mehanizmu dovolj Golobove hegemonije?

Foto: Demokracija

V koaliciji se očitno dogajajo hude turbulence, pa so komaj dobro začeli z delom. Preostalim delom homogene partije očitno ni všeč, da ima Gibanje Svoboda popolno hegemonijo nad kadrovskimi odločitvami vlade. Pred dnevi smo slišali pritožbe Janija Prednika, vodje poslanske skupine Socialnih demokratov. Zdaj so besede očitno meso postale. Socialni demokrati in Levica so očitno pod napačnim vtisom, da so politična stranka, ne pa neavtonomna veja partije. 

Pred kratkim so namreč v Državnem zboru potrjevali člane nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) in glej ga zlomka – koalicijski partnerici SD in Levica sta bili vzdržani. Ne le to – propadli predsedniški kandidat Miha Kordiš je celo glasoval PROTI. Se pravi glasoval je proti predlogu nadzornikov svoje lastne vlade. Res je, da se Kordiš spretno obnaša, kot da njegova vlada ni del koalicije, zato so veliko bolj pomenljivi vzdržani glasovi koalicijskih partneric. Prav tako je zanimivo, da Nova Slovenija ni glasovala proti, ampak se je vzdržala

Foto: twitter

Kaj se dogaja?
Spomnimo – Jani Prednik, vodja poslancev Socialnih demokratov, ki sicer velja za zmernega socialnega demokrata, je na primer potarnal: “V SD nismo navdušeni nad načinom Gibanja Svoboda, da tako pomembna kadrovska vprašanja, kot je na primer, kdo bo nadziral upravljanje državnega premoženja, uvrsti z danes na jutri na sejo vlade, ne da bi takšen predlog prej koalicijsko uskladili. Gibanju Svoboda predlagamo, da to prakso v prihodnje spremeni.”

Vodja poslancev SD Jani Prednik. (Foto: STA)

Očitno je Golob postal preveč požrešen tudi za svoje koalicijske partnerje, prvič se sliši negodovanje tudi iz drugih koalicijskih strank. Prednik sicer velja za poslanca, ki se velikokrat razhaja z mnenji in metode svoje stranke. Spomnimo, kako je kritiziral mnenje SD-jeve Brigite Savić Skele, da sredi pandemije psihopatsko poziva k protestom – to je takrat povzročilo velik šok znotraj takratne koalicije KUL in sploh Socialnih demokratov. A tokrat je očitno Prednikovo mnenje del strankinega establišmenta. Trije poslanci, skupaj s poslanko Levice so se glasovanja vzdržali. Seveda je bila na koncu vzdržanost povsem nepomembna, je pa signal Golobu, da preostanku partije ni všeč, da se Golob igra sončnega kralja.

“Osvoboditev” državnih podjetij
Golob je denimo popolnoma “osvobodil” sektor energetike. Zamenjal je že nadzorne svete na Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji. Potem ko je z mesta predsednika uprave GEN Energije odstranil Blaža Košoroka, dolgoletnega menedžerja na področju energetike, je na njegovo mesto prek “super nadzornika” Žige Debeljaka imenoval Dejana Paravana, lastnega zaupnika in poslovnega partnerja. Debeljak je obglavil tudi že Telekom Slovenije z zamenjavo predsednika uprave Cvetka Sršena. Krivdno so razrešili tudi podpredsednika Tomaža Jontesa. Golob torej korak za korakom prevzema vse vzvode upravljanja z državnim gospodarstvom, kar mu bo dalo moč, ki je do zdaj ni imel še noben politik v Sloveniji, kaj šele stranka – niti postkomunistična LDS. Vedno so bili vzpostavljena ravnotežja na levi ali znotraj koalicije. Tokrat ni tako.

Kaj to pomeni?
Očitno je Golob na levici postal pravi hegemon. Mediji so njegov že tako poudarjen občutek samopomembnosti napihnili do takih skrajnosti, da kaže že prave avtoritarne vzgibe – tako do političnih nasprotnikov, kot do svojih zaveznikov, ki jih bolj kot zaveznike vidi kot podložnike. Spomnimo na informacije, da je Golob prvega slovenskega anarhosocialističnega ministra Luke Mesca kritiziral pred vsemi prisotnimi na internem sestanku. Po eni strani gre torej za povsem osebne zamere ljudi, ki se počutijo enako samopomembne kot sam Golob. Na drugi strani pa je treba vedeti, da se nič na levici ne zgodi brez prejšnjega vedenja vzporednega mehanizma. Poslanci SD in Levice so stroji za pritiskanje gumbov na državnozborskih glasovanjih, ne predstavniki ljudstva. Ko pritisnejo določen gumb bodite prepričani, da je bilo o tem odločeno daleč nad njihovimi glavami in daleč nad pisarnami njihovih strank. Videti je, da je tudi nekatere navadne upokojence, ki so Roberta Goloba s pomočjo medijev in sovjetskega agitpropa naredili, skrbi, da jim zrasel čez glavo – vsaj kar se tiče državnega upravljanja, kar je vendarle glavni razlog zakaj bi se kdorkoli na slovenski levici ukvarjal s politiko – drugače bi bili že vsi trgovski potniki, ki bi od vrat do vrat predstavljali obnovljive vire energije.

SDH glavna molzna krava politike
Slovenski državni holding (SDH) je krovni upravljavec kapitalskih naložb države. Upravlja kapitalske naložbe v več kot 50 družbah, katerih skupna vrednost znaša 10,1 milijarde evrov. Lahko si predstavljamo, da znotraj koalicije poteka, ne boj, ampak mesarsko klanje za položaje na vrhu državnega gospodarstva. Pred časom smo poročali o trenjih med Socialnimi demokrati iz Gibanjem svobodo, ko je SD zahteval tretjega nadzornika SDH iz njihovih vrst.

Kaj pomenijo vzdržani glasovi Nove Slovenije?
Kot je poročal portal Požareport naj bi se Golobov “čudežni deček” Žiga Debeljaka z Markom Pogorevcem iz NSi dogovoril, da njihov Janez Tomšič ostane član uprave SDH. Nova Slovenija pa naj bi v zameno za to, da Tomšič ostane v SDH, v prihodnje poslanske glasove prispevala koaliciji in ne največji opozicijski stranki SDS. Gre za glasove, ki so nujno potrebni za ustanovitev posebne preiskovalne komisije državnega zbora, ki bi preiskovala domnevno sporno financiranje predvolilne kampanje Goloba in Gibanja Svoboda ter sporne povezave z nekaterimi mediji. Ali je morebiti v igri nova koalicija med GS, NSi, SD, brez Levice? Požar piše, da je del teh dogovorov tudi obstanek vidnega politika NSi Valentina Hajdinjaka na funkciji šefa uprave Darsa.

Gre torej za spopad med socialisti ali obris nove koalicije?
Vprašanje je ali je Nova Slovenija po “virantovsko” pripravljena trdi socialistični opciji prodati svoja načela in prihodnost Slovencev. Zaenkrat se bolj zdi, da bi radi NSI igrali jugoslovansko vlogo “gibanja neuvrščenih”. Na drugi strani pa je jasno, da je boj med socialisti za državna korita več očitno vedno bolj resničen. Pri tem pa se je treba zavedati, da je vsak “boj” požegnan od zgoraj.

Andrej Žitnik