V Kolektorju užaljeni: Šarčeva vlada je želela graditi nov hotel s 128 nastanitvenimi enotami, za “kozmetične popravke,” ki jih želi ta vlada, pa je še 8 milijonov preveč

V času prve vlade Janeza Janše so uspešno zgradili Kongresni center Brdo za potrebe predsedovanja Slovenije Evropski Uniji v letu 2008.

“Naročnik je v ponovljenem javnem naročilu nesorazmerno in po naši oceni neutemeljeno in nezakonito zaostril pogoje tako, da nekaj ponudnikov, ki smo oddali ponudbo v prvotnem javnem naročilu, ki je bil bistveno obsežnejši kot ponovljeni, nismo mogli več oddati ponudbe. Zaradi slednjega smo vložili zahtevek za revizijo, o njegovi utemeljenosti pa bo odločila Državna revizijska komisija,” so se kritično odzvali v podjetju Demaplus na naša vprašanja o razlogih za njihove pritožbe na Državno revizijsko poročilo v projektu gradnje obnove Hotela Brdo.

Slovensko javnost je presenetila novica, da je zaradi pritožb podjetij Demaplus in Kolektorja na Državno revizijsko komisijo v primeruobnove hotela Brdo projekt začasno zaustavljen. Slovenija bije bitko s časom, da bi dotrajani protokolarni objekt prenovila pred prihajajočim predsedovanjem Svetu Evropske Unije v drugi polovici leta 2021. Spomnimo, da je v času Šarčeve vlade ponudba Kolektorja za 40,8 milijonov evrov veljala za najnižjo. Poraja se vprašanje, kje je Janševa vlada torej našla gradbinca, ki je pripravljen obnavljati za samo 8 milijonov evrov in ali je obnovo hotela Brdo za takšen denar sploh možna.

Na pritožbo Demaplusa in Kolektorja se je sicer kritično odzval slovenski zunanji minister dr. Anže Logar. “Pod Šarčevo vlado za obnovo hotela Brdo, Kolektor ponudi najnižjo ceno – 40,8 mio €!! Nova vlada dobi izvajalca za 8 mio €. Kaj se zgodi? Kolektor in Dema plus se pritožita, projekt obnove ogrožen. Je predsedovanje Slovenije Svetu EU res pravi ‘naslov’ za bogatenje?,” je sprva zapisal na Twitterju, pozneje pa podrobnosti o gradbincu, ki bi delal za 8 milijonov evrov, ni želel pojasnjevati.

Šarčeva vlada bi gradila luksuzni hotel z bazenom z 128 nastanitvenimi enotami, projekt sedanje vlade označen za “šminko”
Večina slovenske laične javnosti je skočila v zrak ob vprašanju, zakaj je bila v času Šarčeve vlade najnižja ponudba Kolektorja v vrednosti kar 40,8 milijona evrov. Iz največjega slovenskega gradbenega podjetja so nam sporočili, da je razpis v času prejšnje vlade predvideval, da se omenjeni objekt podre in postavi na novo. “V prvotnem javnem razpisu za novogradnjo hotela Brdo je naša ponudba vključevala rušitev obstoječega in izgradnjo novega, sicer znatno večjega objekta s 128 nastanitvenimi enotami, kot tudi izgradnjo bazena s spremljevalnim programom v kleti objekta.”

Opozarjajo torej, da gre za dva popolnoma različna projekta, tako po obsegu kot po zahtevnosti predvidene gradnje. Za projekt sedanje vlade so zapisali, da gre v novem razpisu le za rekonstrukcijo objektabrez večjih posegov v nosilno konsktrukcijo hotela, brez bazena, brez povečanja kapacitet nastanitev. V Kolektorju tudi trdijo, da je izvedba takšne prenove hotela Brdo, kot jo želi ta vlada, za ceno osmih milijonov evrov vsekakor možna. Menijo celo, da bi strošek moral biti nižji, saj gre po novem dejansko samo za prenovo obstoječega objekta.

Lastnik Kolektorja Stojan Petrič. (Foto: STA)

Gradbeni velikan iz poslovnega imperija Stojana Petriča užaljen, da so na razpisu zmagala manjša gradbena podjetja?
V odgovorih gradbenega velikana je vendarle čutiti rahlo užaljenost, da niso bili uspešni na razpisu. Dodajajo, da so se na prejšnji javni razpis prijavila tudi nekatera večja gradbena podjetja, kot so Strabag, CGP, VG5, Marko 5 gradnje in Riko. Skupaj ta podjetja zaposlujejo več tisoč ljudi. Po njihovih informacijah naj bi naročnik, tj. Vlada RS, prejela le dve prijavi. V Kolektorju vladi očitajo, da gre za favoriziranje določenih ponudnikov, denimo Lesnine in Stillesa. “Poglejte koliko zaposlenih imajo le ta. Mi, kot največje gradbeno podjetje v Sloveniji, preprosto nimamo potrebnih referenc, ki jih zahtevajo z novim razpisom. In očitno tudi Strabag, CGP in drugi ne,” so še zapisali.

Direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli je glavni operativec za gradbene posle v poslovnem imperiju Stojana Petriča.

Zaradi njihove pritožbe naj ne bi bila ogrožena prenova Hotela Brdo
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali bo zaradi vztrajanja s pritožbo ogrožena prenova objekta Brdo do druge polovice leta 2021, ko bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske Unije in česar se bojijo na vladi. Kot je povedal zunanji minister dr. Anže Logar na tiskovni konferenci, mora svojo odgovornost prevzeti vlada. “Hkrati pa je tu odgovornost vseh ostalih, ki lahko maksimalno pripomorejo k procesu predsedovanja. Kot veste, smo v času prvega predsedovanja za namene lajšanja potreb zgradili Kongresni center Brdo, ki omogoča izvedbo dogodkov na najvišji ravni.”

Žal Slovenija nima v bližini sodobnega hotela, ki ga nujno potrebujemo za nastanitev pomembnih gostov v času drugega predsedovanja Svetu EU. “Še posebej v luči epidemije covid-19, ko se želi širjenje ali okoliščine, ki bi omogočile širjenje, maksimalno omejiti.  V ta namen je danes uničen hotel treba obnoviti,” je bil jasen Logar. Za nujno obnovo hotela Brdo pa ima Slovenija na voljo le še slabih devet mesecev.

Projekt obnove gradnje prenove Hotela Brdo se vedno bolj zapleta. Ali bo prenova dokončana do začetka predsedovanja Slovenije v drugi polovici leta 2021?

Toda potopki niso novi in so zelo jasni. Zaradi pritožbe gradbenega velikana v lasti idrijskega poslovneža iz kroga Foruma 21 se bodo ob togih slovenskih birokratskih postopkih izgubili še dodatni dnevi in meseci. A v Kolektorju menijo, da bo primeren ponudnik zmožen izvesti vsa predvidena dela še pred pričetkom predsedovanja Sveta EU. “Naj omenimo, da bi bilo po prvotnem javnem razpisu celoten objekt – rušitev in novogradnjo v vrednosti cca. 40 mio €, treba izvesti v 14 mesecih, sedaj pa bo imel ponudnik za lepotne popravke objekta v višini 8 mio € na voljo 9 mesecev,” trdijo v Kolektorju.

Spomnimo, Kolektorjevo vztrajanje s pritožbami, potem ko niso bili izbrani, je v preteklosti že močno zamaknilo začetek izvedbe gradbenih del, med drugim gradnje viadukta Glinščica, projektu pa tudi druge cevi skozi Karavanški predor.

Odgovori skupine Kolektor.

Odgovor podjetja Demaplus.

Luka Perš