fbpx

V KUL tudi po 20 letih neurejenega stanja rušili zakon o dolgotrajni oskrbi – še Zorčič je imel dovolj Möderndorferja!

Predsednik državnega zbora RS Igor Zorčič, poslanci Maša Kociper, Jani Möderndorfer, Matej Vatovec in Matjaž Han (Foto: Printscreen RTVS

V vrstah KUL-a nikakor ne skrivajo svoje nenaklonjenosti sistemski ureditvi področja dolgotrajne oskrbe, čeprav je jasno, da ima Slovenija eno izmed najstarejših prebivalstev na svetu. Do sedaj smo bili tako priča različnim študijam, za katere se je zapravilo približno 100 milijonov evrov, opravilo se je tri pilotne projekte, o zakonu pa po 20 letih poskusov ne duha ne sluha. Očitno tudi sedaj želje ni bilo, da gre predlog zakona o dolgotrajni oskrbi sploh v nadaljnjo proceduro v okviru druge obravnave. Na sobotni seji odbora za zdravstvo, kjer se je zakonski predlog obravnavalo, je namreč prišlo do obstrukcije in pritoževanj nad delom Državnega zbora RS po 22. uri, čeprav o tem ni ne duha ne sluha v zakonu ali poslovniku. Da gre za dramatiziranje, je med drugim izpostavil predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič. 

“Po obstrukciji KUL-a smo poslanci nadaljevali Odbor za zdravstvo in sprejeli člene Zakona o dolgotrajni oskrbi. Najava obstrukcije KUL pa je pokazala, da je bil njihov edini cilj, da ne bi prišlo do obravnave zakona na seji Državnega zbora RS!. Še en strel v koleno s puško v koruzi,” je kritično komentirala predsednica odbora z zdravstvo, poslanka SDS Anja Bah Žibert. Slednja se je odzvala na laži, ki so bile s strani KUL-a izrečene po obstrukciji seje odbora, in poudarila, da v poslovniku ni omejitve. “Drugič, poročilo pripravljajo službe DZ, jaz ga nisem zadrževala. Nimam pa vpliva na njihov delovni čas. Sicer pa ne gre za vse to. KUL se boji, da bi nam uspel sprejem zakona!” je bila jasna. 

Preden je prišlo do glasovanja o dnevnem redu 87. izredne seje, so pričeli KUL-ovci vztrajati, kako naj bi bilo vse skupaj proceduralno in neustavno. Kot prva se je oglasila poslanka iz vrst SAB-a Maša Kociper, ki je zatrdila, da imajo resne pomisleke o pravilnosti uvrstitve zakona o dolgotrajni oskrbi na to sejo. Zmotil jo je namreč način, kako se je v soboto sprejemal ta zakon. Po njenem naj bi šlo za uzurpacijo dela in vlogo tega zakonodajnega telesa s strani  koalicije.

“Mi smo za zakon, ki bi ga lahko normalno obravnavali na decembrski redni seji dobili zahtevo koalicije, da se skliče izredno sejo. Kljub temu, da so vedeli, kako zelo so zasedeni termini. Komaj so našli termin v soboto in namesto da bi zakon popravili, bilo je ugotovljeno tudi s strani strokovne javnosti, da je popolnoma nedodelan, nedomišljen, nezmožen za uporabo, so na silo na nočni seji poskušali spraviti skozi zakon, ki so ga popravljali praktično pred nami. Odbor se začne ob enajsti uri, mi smo ob 22:20 še dobivali amandmaje k prvim členom zakona. Zakon se je pisal praktično pred nami. Absolutno nasprotujemo takšnemu načinu dela,” je poudarila in dodala, kako poslanci naj ne bi mogli sploh slediti dogajanju. “Še potem čez polnoč so koalicijski poslanci, potem ko smo ostali obstruirali, delali pavze, da so na mizo sploh dobivali amandmaje, da so lahko o njim odločali,” je zatrdila in dodala, da bodo v SAB naredili vse, da ta zakon ne bo sprejet.

Foto: Printscreen RTVS

Vatovec Bah Žibertovo obtožil, da je storila resno kršitev
V znak protesta se je oglasil tudi Matej Vatovec iz Levice in zatrdil, kako naj bi prišlo do resne kršitve predsednice odbora za zdravstvo. Ta naj bi po njegovo samovoljno dala na glasovanje sklep, o katerem odloča samo kolegij državnega zbora. “Ni problem delo po 22. uri, ampak to, kar je bilo že izpostavljeno, zakon je namreč nastajal medtem, ko je bil obravnavan. Ko je bil sredi noči sprejet in so poslanci koalicije in podporniki stiskali gumbe, ne da bi vedeli, kaj se dogaja. Vmesno različico zakona smo lahko videli šele včeraj po 12. uri. Sedaj pa so vloženi spet novi amandmaji,” je dejal in dodal, da se na tak način takšnih zakonov ne bi smelo sprejemati.

Svoje je dodal tudi poslanec LMŠ Jani Möderndorfer, ki je sobotno dogajanje na odboru za zdravstvo označil za nezaslišano. “Ob tem, da smo na poročilo čakali vse do zadnjega, da smo videli, kaj se dogajalo v soboto,” je bil kritičen in dodal, da so se tukaj znašli samo zato, da se bo lahko koalicija hvalila in razlagala, da bo dobila nek evropski denar za nekaj, kar po njegovo sploh ni izvedljivo. “Kar je najbolj pomembno, se hvali, da gre za ljudi, v resnici je pa zakon napisan tako, da bodo odločbe izdane, vendar pravice nikoli izpeljane, ker ne bodo mogle biti.” Poudaril je, da ga zanima, koliko časa se bo gledalo te “nezakonitosti” ob tej “anemičnosti, da lahko vsak počne, kar hoče, v tem državnem zboru”.

V nadaljevanju je Möderndorfer v vse skupaj vpletel premierja Janeza Janšo in ga označil za znamenitega princa, ki naj bi bil po njegovo tisti, ki je odredil, da mora biti zakon sprejet za vsako ceno. “Sramota, ki se je dogajala v soboto, ob dejstvu, da so se sklicevali celo na vas, predsednik, da ste vi sodelovali v tej zgodbi, češ da se je z vami pogovarjalo, vmes so klicali vodje poslanske skupine, naj se skliče kolegij, ki bo dovolil, da se lahko nadaljuje delo po 22. uri in podobne neumnosti, ob tem, da je bilo samo eno navodilo od znamenitega princa dano – zakon mora biti sprejeti za vsako ceno. In to je tisto, kar je nedopustno, da en človek obvladuje tudi ta parlament, v katerem sploh ne sedi. In zato, prosim, predsednik, dajte že enkrat biti predsednik državnega zbora,” je namreč dejal.

Foto: Printscreen RTVS

Zorčič Möderndorferju: Prenehajte se sprenevedati!
Predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič je poslanca Möderndorferja postavil na realna tla in ga pozval, naj se preneha sprenevedati. “Predlagam vam, da se ne sprenevedate v zvezi z delom Državnega zbora RS, ko dobro veste, ker ste dolgoletni poslanec, koliko zakonov je bilo sprejeto v poznih nočnih urah. Do petih zjutraj so se nekateri zakoni sprejemali,” je poudaril.

V nadaljevanju je Zorčič pojasnil, da je sam tisti predsednik, ki je prvi uvedel delovni čas do 22. ure. Ko je sam to predlagal še kot vodja poslanske skupine, da se to vnese v Poslovnik DZ ali pa v zakon o poslancih ali zakon o državnem zboru, so bili nasprotniki tako z leve kot desne strani. “Vsi so namreč rekli: Državni zbor pa ja mora delati tudi po 22. uri in ne potrebuje nobenega delovnega časa. Zato je ta ura 22. ura, ker verjamem, da vsi ne poznate tega, določenega z letnim programom dela državnega zbora za leto 2021, ki je bil sprejet na kolegiju.” Poudaril je, da to ni niti v poslovniku niti v nobenem zakonu.

“Sem eden tistih, ki kot prvi zagovarja delo do 22. ure, razen če je nujno, da se nekaj sprejema ponoči. Prosim, da ne dramatizirate v tem smislu, da je sedaj vse neustavno in  nezakonito, ker je odbor delal po 22. uri. Ni. Sem se pozanimal tudi pri strokovnih službah,” je poudaril Zorčič in dodal, da se strinja, da po 22. uri sprejemanje zakona, nošenje amandmajev na mizo ne predstavlja doprinosa h kvaliteti zakona. “To opozarjajo številne organizacije v zvezi s tem zakonom. Ampak vsebina je pa nekaj drugega. Verjamem, da tisti, ki se ne strinjate z vsebino, ocenjujete, da je pomanjkljiva, da boste glasovali proti ali pa bomo glasovali proti.”

Foto: Printscreen RTVS

Poslovniški roki pred tem, kar je bilo dogovorjeno na kolegiju
Matjaž Han iz SD in Vatovec sta v nadaljevanju predlagala, da se prekine sejo in se skliče kolegij, zato je Zorčič še dopolnil svoje pojasnilo, kar se tiče dileme 22. ure in sklepa kolegija. “Se strinjam in tudi si ne želim, da se to, kar smo sprejeli v tem mandatu oziroma z letnim programom dela za leto 2021, da se kakorkoli izniči. Predlagam, da se še naprej držimo te prakse.” Pojasnil je, da je bila ponedeljkova izredna seja sklicana na zahtevo poslancev. Tu pa so po njegovih besedah roki, ki so določeni v poslovniku, med drugim tudi 15-dnevni rok, ki se v ponedeljek izteče. “Na to smo vezani tako mi na plenarni seji kot tudi predsednica delovnega telesa, ki je pač morala sejo opravit pred plenarno sejo in to v tem, recimo temu, nehvaležnem času, ko imamo sejo praktično vsak dan in je težko najti nek termin za delo odbora. Tako da ti roki, ki so poslovniški, so vendarle pred tem, kar je bilo dogovorjenega na kolegiju ob sprejemanju terminskega programa oziroma programa dela za leto 2021,” je poudaril Zorčič.

Tanko poudaril, da je bil sklic opravljen po pravilih
Nato se je oglasil še podpredsednik Državnega zbora RS in poslanec SDS Jože Tanko in pojasnil, da to, kar je bilo mogoče slišati s strani opozicije, ni predstavljalo prav nobenih postopkovnih predlogov. “Niti eden ne izpolnjuje kriterija za postopkovni predlog.” Poudaril je, da je bil sklic opravljen po pravilih. “Nihče od vas ni predlagal umika s točke dnevnega reda, kar bi lahko storili. Nobena poslanska skupina. Vse to kar očitate, da je bilo storjeno narobe, lahko zlahka naslovite na komisijo za poslovnik in bo o teh stvareh odločala.” Po besedah Tanka je dogajanje neka mešanica čustev, vsebinskih razprav in nekih razmišljanj, kako bi bilo potrebno neke stvari narediti. “Vse kar počnete je nepotrebno, ker imamo komisijo za poslovnik. Tam stoji vrsta predlogov za spremembo vsebine poslovnika in načina dela Državnega zbora RS in delovnih teles. Zadeve se lahko tam tudi dopolnijo s kakšnimi vašimi predlogi. Očitno kakih večjih interesov za sprememb ni. Sedaj, ko ni nobenega predloga za umik točke dnevnega reda, ostane samo glasovanje o dnevnem redu,” je kritično poudaril.

Foto: Printscreen RTVS

“Ja, to da mi bo gospod Tanko, ki je znal ure in ure s proceduralnimi predlogi blokirati delo tega Državnega zbora, pametnjaril kako naj govorimo tukaj mi, res, se zamalo zdi. Mi tukaj nimamo drugega načina kot da proceduralno vzpostavimo neke probleme, ki so se tukaj pojavili,” je v znak neodobravanja s povedanim s strani Tanka dejala poslanka Kociper. Vodja poslanske skupine SD Han pa si je želel pred glasovanjem o dnevnem redu 20 minut pavze za poslansko skupino Socialnih demokratov. Kakorkoli, Zorčič je nato predlagal, da se po uvodni obrazložitvi naredi še enourno pavzo, da si lahko vsi pogledajo še enkrat gradivo in se potem nadaljuje s tem zakonom.

Pred poslanci se je tako znašel dopolnjen in izboljšan predlog, ki sledi tudi predlogom dopolnitev, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi namreč  jasno določa kdo so upravičenci do dolgotrajne oskrbe, kaj so pravice v dolgotrajni oskrbi, v kakšnih načinih upravičenec dolgotrajno oskrbo lahko koristi, katere storitve so vključene v dolgotrajni oskrbi in da se te storitve prilagajajo glede na potrebe uporabnika, da se dolgotrajna oskrba zagotavlja tako na domu kakor v instituciji, da bodo državljani dostopali do primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na njihov socialnoekonomski status ali druge osebne značilnosti ter da se bo z dodatnimi javnimi viri zagotovili, da bodo tako posamezniki, njihove družine, pa tudi lokalne skupnosti razbremenjeni finančnega bremena, ki ga prinaša potreba po dolgotrajni oskrbi.

Minister za zdravje Janez Poklukar je v zvezi s predlogom zakona izpostavil enotno oceno upravičenosti, kar bo podlaga, da bodo osebe s primerljivimi potrebami dostopale do primerljivih pravic, možnost izbire upravičencev, ki bodo lahko pravico do dolgotrajne oskrbe koristili v obliki formalne oskrbe na domu ali formalne oskrbe v inštituciji ali denarnega prejemka ali oskrbovalca družinskega člana. Dostop do celotne obravnave, tako v inštituciji kakor na domu, dostop do novih storitev, tudi storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitev e-oskrbe. Višji delež javnih virov za dolgotrajno oskrbo, ki se prvi dve leti zagotovijo iz proračunskih sredstev v letu 2025, ko se bo dolgotrajna oskrba že izvajala v vseh oblikah in v vseh okoljih, pa se uveljavi poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Kljub vsem manevrom s strani KUL in sklicevanju konferenc je koaliciji uspelo. Druga obravnava zakona o dolgotrajni oskrbi s sprejetimi amandmaji je bila namreč uspešno zaključena. S 64 glasovi za in štirimi proti so izglasovali, da bo tretja obravnava predloga na naslednji seji Državnega zbora RS. “Zmeraj bolj smo bližje cilju, kar bo mnogim izboljšalo kvaliteto življenja,” je v znak odobravanja sporočila poslanka SDS Eva Irgl. Poslanec SDS Jure Ferjan pa je dodal, da smo s tem še en korak bližje k uveljavitvi sistemskega zakona, ki omogoča varno, mirno in dostojno 3. življenjsko obdobje za vse. “Vlada Janeza Janše uresničuje obljubljeno,” je bil jasen. 

Nina Žoher