fbpx

V službi globoke države: Sodni svet pod vodstvom Erika Kerševana padel pri varovanju neodvisnosti sodnika Zvjezdana Radonjića in sodstva kot celote!

Foto: Twitter/STA

Pred razglasitvijo oprostilne sodbe Milka Noviča sredi meseca aprila je sodnik Zvjezdan Radonjić opozoril na številne nedopustne pritiske, ki segajo v sam vrh pravosodja. Namesto da bi v bran neodvisnosti sodstva zazvonili vsi alarmi, so se mediji raje odločili za diskreditacijo sodnika, ravno tako je na celi črti pogrnil tudi Sodni svet Republike Slovenije, ki mu predseduje vrhovni sodnik Erik Kerševan, saj je v primeru Radonjić sprejel sklep, da naj bi bile sodnikove trditve brez podlage in posledice subjektivnega dojemanja. 

Sodni svet v sestavi Martina Colnar, Vladimir Horvat, dr. Erik Kerševan, dr. Barbara Nerat, Albina Hrnec Pečnik, mag. Jana Petrič, Maja Praviček, prof. dr. Saša Prelič, Andrej Rozman, prof. dr. Grega Strban in mag. Emil Zakonjšek je 13. junija v okviru 22. seje Sodnega sveta RS obravnaval predlog v zvezi z izjavami sodnika Zvjezdana Radonjića o posegu v njegovo neodvisnost. Ta je namreč podal šokantno razkritje, da se ga je ves čas sojenja, ki je trajalo štiri mesece, poskušalo disciplinirati in diskreditirati na različne načine.

Sodni svet, ki ga z vidika organizacije državne oblasti kot državni organ sui generis ni moč uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, je v sklepu podal ugotovitev, da okoliščin in ravnanja, ki jih navaja sodnik kot obliko nedovoljenega pritiska, naj ne bi bilo mogoče obravnavati kot poseg v njegovo neodvisnost, temveč naj bi šlo za procesna ravnanja in ukrepe, ki naj ne bi predstavljali nedovoljenega pritiska na sodnika pri sojenju (zahteva za izločitev, ovadba, obnašanje strank na glavni obravnavi). Po njihovo kot pritiska s strani “vrhov pravosodja” naj ne bi bilo mogoče šteti tudi dopisa vodje specializiranega državnega tožilstva predsedniku sodišča, ki je bil kritičen do izjav in odnosa sodnika do državne tožilke na glavni obravnavi.

Zvjezdan Radonjić (Foto: Twitter)

“Sodnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno zaključiti, da je bil s strani kolegov sodnikov nanj izvajan pritisk, kako naj reši konkretno kazensko zadevo,” so zapisali in dodali ugotovitev: “Sodni svet ugotavlja, da so trditve sodnika Zvjezdana Radonjića o poskusu vplivanja na njegovo sodniško neodvisnost brez podlage in posledica njegovega subjektivnega dojemanja.”

Sodni svet bi moral varovati neodvisnost sodnikov in sodstva kot celote
Naloga sodnega sveta na eni strani je varovati neodvisnost posameznih sodnikov in sodstva kot celote, na drugi strani pa vzpodbujati odgovornost, učinkovitost in kakovost sodstva. “Ti nalogi uresničuje zlasti z izbiro kandidatov za sodniška mesta, s sprejemanjem meril za kakovost dela sodnikov, z odločanjem o napredovanju sodnikov, z vlaganjem zahtev za izdelavo ocene sodniške službe za posameznega sodnika (31/1 čl. ZSS) in zahtev za službeni nadzor sodnikovega dela (79b/1 čl. ZSS), z vlaganjem pobud za uvedbo disciplinskega postopka (91/2. čl. ZSS), s presojo ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, zaradi katere sodniku sodniška funkcija preneha (33/2 čl. ZSS), z odločanjem o prenehanju sodniške funkcije in sodniške službe (74. člen ZSS), z imenovanjem in razreševanjem predsednikov sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča RS, ter z odločanjem o pritožbah sodnikov, ki menijo, da jim je bil kršen njihov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva (28. člen ZS).”

Vir: Twitter

Ob tem so v sodnem svetu še poudarili, da sicer imajo sodniki pravico do javnega izražanja, in opozorili na določbe kodeksa sodniške etike, ki sodnika zavezujejo, da je v odnosu do strank in udeležencev postopka spoštljiv in da se mora vzdržati komentarjev o njihovem delu. “Še posebej v okviru sodnega postopka mora biti sodnik zadržan, umirjen in ne preoster. Sodnik ne sme podajati dvoumnih, tendencioznih in provokativnih izjav in svojih subjektivnih mnenj, posebej če gre za domneve in stališča, povezana s konkretnim kazenskim postopkom.” Pripisali so, da se do etičnosti sodnika ne bodo opredeljevali, ker je to v pristojnosti komisije za etiko in integriteto.

Glede na to, da je naloga sodnega sveta varovati neodvisnost posameznih sodnikov in sodstva kot celote, na drugi strani pa vzpodbujati odgovornost, učinkovitost in kakovost sodstva, je mogoče videti, da je ta povsem padel na testu. Sodniki so namreč pokazali, da so jim interesi globoke države v prvotnem planu, namesto da bi resno vzeli opozorilo sodnika Radonjića, ki se zelo dobro zaveda, da mora sodnik vzdrževati svojo neodvisnost in neodvisnost sodstva in pri tem ne sme dovoljevati nobenih posegov, ki bi lahko ogrozili neodvisno opravljanje sodniške funkcije. Kako naj torej državljanke in državljani verjamejo v neodvisnost sodstva, če pa se še med sodniki poraja dvom vanjo?

 

Kaj je ob razglasitvi sodbe Noviču dejal Radonjić
“Ni, torej, v navadi, da se obrazložitev sodbe začne z elementi, ki so spremljali sojenje, kot so v tej situaciji nujni. To počnem prvič. 

Ko sem dobil zadevo v sojenje, je pet ali šest sodnikov reklo, dobro, da si ti to dobil, ker to ti edini lahko dokončaš. S tem niso mislili, da sem tako sposoben, ampak da sem tako samosvoj. Zadevo sem naštudiral. Pred sojenjem sem šel k vrhunskemu pravnemu strokovnjaku in mu od besede do besede napovedal, kaj se bo dogajalo na tem sojenju. In vse se je zgodilo.

Takoj po prvih narokih so se začeli obiski predsednika sodišča Marjana Pogačnika in nenehna klicanja, da se me naj disciplinira. Da naj začnem soditi, tako kot je treba. 14. 1. 2019 so že pisne vloge, da se me izloči, da se me opominja. 16. 1. vodja skupine državnih tožilcev Furlan Pogačniku predlaga moje kaznovanje, discipliniranost. 17. 1. se me izloča, 18. 1. tudi. Navajajo se izmišljotine, da uporabljam podatke, ki jih v spisu ni. Vsi ti podatki so v spisu Novič, pa tudi v spisu Michel. 12. 2. se zahteva izločitev Štularja, pooblaščenec, potem pa tudi SDT. 28. 3. 2019 se mi napoveduje, da sem v kazenskem postopku in v disciplinskem postopku, Štular tudi.

9. 3. 2019 vrhovni sodnik, kot disciplinski tožilec, na pobudo državnega tožilstva vlaga za mene pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. 2. 4., po enem mesecu, se mi to vroči, s starimi, da se me čim bolj zmede, disciplinirano, ta zadnjič. 16. 4. časopisna objava, izjava predsednika vrhovnega sodišča, da je pogoj, da se me odstrani, da se me suspendira, je uvedba kazenskega postopka, Marjan Pogačnik, predsednik sodišča, ravno tako pove, da o tem ne ve nič. Več kot sto pet časopisnih prispevkov je bilo objavljenih do danes, v nobenem izmed njih ni bilo zapisano, da je sojenje Milku Noviču pošteno.

Mladina in Dnevnik me napadata sinhronizirano. Iznašajo se podatki iz mojega zasebnega življenja. Iz moje zdravniške mape. Obrnil sem se na zgodovinarja, ki je preučeval stalinistične postopke. V celem času Sovjetske zveze se nič takega ni zgodilo, kar se meni dogaja v štirih mesecih. Kdo stoji za vsem tem, jaz ne vem? Milko Novič ni tako pomemben in jaz nisem tako pomemben, da se naju bi lotili na ta račun. Sporočilo je jasno, sodnik ne sme soditi pošteno, poštenega sojenja ne sme biti. Jaz sem sodil pošteno, s čimer sem zastavil svojo kariero.Nikoli ne bom napredoval. Čez en mesec bom verjetno v suspenzu. To, da je Novič imel pošteno sojenje, je pogojeno z mojo odločitvijo, da si uničim kariero. Tisti, ki boste od sodnikov zahtevali, da sodijo pokončno in pošteno, trikrat razmislite, preden boste sodniki … jaz sem do sedaj edini, ki je preživel to Golgoto, pa sem sodil tudi že tastu predsednika Združenih držav, sodil sem najbolj občutljive politične zadeve, vsi politiki so bili pred menoj, ampak takšne surove, brutalne kampanje, ki je spremljalo to sojenje, jaz ne pomnim.

Očitno je bilo, zadano že v prvem sojenju, da Novič mora biti obsojen, da se neke zadeve ne bi raziskovalo na Kemijskem inštitutu. Kdo je tu v ozadju, ne želim špekulirati, vsekakor pa gre za odločitve, ki segajo v vrhove pravosodja, v vodstvo državnega tožilstva, na sodni svet in vrhovno sodišče Slovenije. Kdo stoji za tem, kar počne Miha Kunič, tudi jaz ne vem, sigurno pa ne vdova od Jamnika. Zato ozadje tega sojenja v polni meri ugotavljam, da je naravnano.

K meni že mesece hodi določena sodnica, ki je vedno v kontaktu s skupino državnih tožilcev. Vsak teden mi namiguje, a ne, da ne boš oprostil Noviča, a ne, da ne boš oprostil Noviča. (…) V prejšnjem kazenskem postopku (…) Milko Novič poštenega sojenja ni imel. Nobeden izmed štirih sodnikov ni v kazenskem postopku, niti v disciplinskem postopku. Tožilstvo je (…), da je sojenje bilo nepošteno. Nobenega ni poslalo v kazenski postopek, pošilja mene … Pravi, izhodiščna točka meritve ni znana. Stala je na izhodiščni točki (…) Sojenje se (…) onemogoča. O tem nobeden ne sporoči niti besede. Toliko o spremljanju tega sojenja (…)

Potrebno je vložiti obtožni predlog, potem me lahko šele suspendirajo. Kaj to pomeni, da bo tožilstvo takoj to vložilo in da bom takoj suspendiran, da še sodbe ne morem napisati. Zdaj pa glede samega dejanja. Preden se sodišče loti dokazovanja, mora narediti materialni preskus obtožbe …” 

H. M.