V zakonu in poslovniku o parlamentarni preiskavi ni pravne praznine, izpostavlja zakonodajno-pravna službe DZ!

Foto: SDS

Mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da v zakonu in poslovniku o parlamentarni preiskavi ni pravne praznine, sta sedaj soglasno na skupni seji potrdila tudi komisija za poslovnik in odbor za pravosodje. Do podaje mnenja je prišlo na poziv Ustavnega sodišča RS, ki na zahtevo sodnega sveta presoja ustavnost zakona in poslovnika. 

Zahteva za presojo ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi je bila s strani sodnega sveta podana na ustavno sodišče zaradi parlamentarne preiskave v zadevi Kangler. Sodni svet namreč zagovarja prepričanje, da sta tako zakon kot tudi poslovnik v nasprotju z ustavo, saj ne preprečujeta, da bi Državni zbor RS odredil protipravno parlamentarno preiskavo, in odločitve o odreditvi preiskave pa ni mogoče pravno spodbijati.

Zaslišanim zagotovljeno sodno varstvo
V mnenju, ki je bilo po potrditvi poslano ustavnemu sodišču, je zakonodajno-pravna služba DZ podala oceno, “da lahko ustavno sodišče v omenjeni zadevi presoja zgolj abstraktni predpis, torej sam zakon in poslovnik, ne pa tudi ustavnosti že ustanovljenih konkretnih preiskav”. Katarina Kralj iz zakonodajno-pravne službe po navedbah STA meni, da je sicer res, da zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave ni zagotovljenega pravnega varstva, obenem pa poudarja, da tega zakon tudi ne izključuje, zato menijo, da pravna praznina na tem področju ne obstaja. V opozorilu navajajo, da je zaslišanim pred komisijo že zagotovljeno sodno varstvo, tudi tako, da odklonijo odgovor na vprašanje, ki posega v njihovo neodvisnost.

Glede očitkov, da naj ne bi obstajal mehanizem, ki bi preprečeval, da Državni zbor RS odredi neustavno preiskavo, pa zakonodajno-pravna služba odgovarja, da se je že v času postopka sprejemanja zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi pojavljalo vprašanje, če bi bilo morda smiselno določiti, “da se lahko ob dvomu o ustavnosti preiskave o njej predhodno opredeli ustavno sodišče, a je na koncu prevladal argument, da je akt o odreditvi parlamentarne preiskave politični akt in da bi bila takšna pristojnost ustavnega sodišča neobičajna”. Zakonodajno-pravna služba je ustavnemu sodišču priporočila, da v primeru, če bo to ugotovilo, da obstaja pravna praznina v zakonu in poslovniku, do sistemske ureditve vprašanja določi tudi način izvrševanja odločbe, saj gre vendarle za zahtevno materijo.

Foto: STA

Po prepričanju vlade na področju odreditve parlamentarnih preiskav manjkajo določene varovalke ter gre iz tega razloga za temeljno ustavno vprašanje, glede katerega je smiselno, da odloča ustavno sodišče. Konec oktobra je ob omenjeni zahtevi sodnega sveta ustavno sodišče že zadržalo izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, in sicer tako, da do končne odločitve ustavnega sodišča preiskovalna komisija v zadevi Kangler ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj za sodnike. Kmalu je sledila še prepoved, ki velja tudi za tožilce.

Nina Žoher