fbpx

Janez Janša: “Današnji vrh med Evropskim svetom in voditelji držav Zahodnega Balkana je prelomni dogodek!”

Foto: Vlada RS

Ob zaključku vrha EU-Zahodni Balkan, izjemno pomembnemu dogodku, kjer so se voditeljice in voditelji držav zavezali k popolni integraciji in članstvu zahodnega Balkana v EU, so za javnost spregovorili predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša. Na vrhu so sodelovali tudi predsedniki držav in predsedniki vlad članic EU-ja, prav tako voditelji šestih partneric z Zahodnega Balkana, iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova.

Prvi je spregovoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je uvodoma toplo zahvalil v imenu vseh delegacij in ekip slovenskemu predsedstvu za organizacijo dogodka. Zahodni Balkan je velikega strateškega pomena za Evropo. Radi bi dosegli napredek na poti k širitvi. Predsednik Evropskega sveta je še poudaril, da so si izmenjali politična pojasnila o boju proti korupciji in  vladavini prava, ki je zelo pomembna tema za to regijo. O “tem moramo razpravljati, da bi dosegli napredek. To je ključnega pomena”. Michel je poudaril tudi pomembnost digitalizacije. “Iskren bom, gre za zmogljivost 27 članic EU sprejeti nove članice”, je še dodal.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen: “Naj najprej podam pregled vrha. Sporočilo je zelo jasno. Te države so del iste Evrope kot Evropska unija, imamo skupne vrednote in zgodovino in tudi skupno usodo. EU ne bo popolna brez Zahodnega Balkana.” Poudarila je še pomen gospodarskega in naložbenega načrta v regiji, ki je v ospredju sodelovanja.

Ursula Von der Leyen: EU je predana širitvi
Glede reform pa je von der Leynova dejala, da partnerice Zahodnega Balkana izvajajo velike reforme. “Opažamo velike spremembe in pomembno je, da še napredujemo, na področju gospodarskih reform, kriminala, vladavine prava in svobode medijev. Danes je bilo pomembno, da pojasnimo, kakšen je proces, in dosežemo dogovor.”

Image

“Na področju premagovanja epidemije je EU prispevala 3,3 milijarde evrov, 2.7 milijona odmerkov cepiv smo jim zagotovili in s tem pokazali, da smo najzanesljivejši partner Zahodnega Balkana na tem področju. Priskrbeli smo tudi 9 milijard evrov za naložbeni načrt, ki bi lahko spremenil zadeve.” Svoj govor pa je zaključila z besedami, da je EU predana širitvi.

Janez Janša: Vrh je prelomni dogodek
“Veseli smo, da smo lahko gostili vrh v polni zasedbi”, je dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša, kar je po pandemiji pravo olajšanje. Današnji vrh med Evropskim svetom in voditelji držav Zahodnega Balkana je po mnenju Janše prelomni dogodek, ki skupaj z berlinskim procesom, napori med Slovenijo in Hrvaško s procesom Brdo-Brioni in prizadevanju voditeljev Zahodnega Balkana lajša približevanje ter potrjuje odločitev iz Soluna leta 2003, ko se je regiji zagotovilo vstop v EU, čeprav se je takrat računalo, da se bo to zgodilo prej, a so številne krize v EU in tudi v sami regiji privedle do zamud. “Jasno je da EU s konkretnimi koraki dokazuje, da se regija Zahodnega Balkana obrača na tisto mesto, kamor jo je postavila odločitev iz Soluna”.

Deklaracija, ki je bila usklajena za ta vrh, je prinesla veliko dobrega za ljudi v regiji. 30 milijard evrov investicij za različne programe, obljube o skorajšnjem roamingu v regiji, pa tudi potrebne reforme, ki jih morajo države izvesti ne le zaradi približevanja, ampak ker tako modernizirajo svoje sisteme in podsisteme.

Nobena skrivnost ni, da si je Slovenija v času usklajevanja deklaracije prizadevala, da se vanjo vgradi bolj konkretna časovnica. To ni bilo vključeno, smo se pa o tem pogovarjali,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je pripravljenost velike večine držav članic EU, da je naslednje desetletje tisto obdobje, v katerega bomo usmerili napore v to, da se perspektiva članstva v EU realizira v čim večji možni meri. “Evropska perspektiva držav, ki so del evropske celine, je bila, je in bo, zelo pomembna in pomembno je, da smo v deklaracijo vključili pojem širitev, da je to bilo soglasno sprejeto in da je to velika spodbuda kandidatkam, državam na Zahodnem Balkanu, za članstvo v EU,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Današnja in včerajšnja razprava sta bili po besedah predsednika vlade bogati, ob robu pa je potekala tudi vrsta dvostranskih srečanj, kjer se je reševalo konkretna vprašanja, ki jih je treba rešiti, da gredo procesi naprej. “Ob tej razpravi je jasno, da če želimo, da je perspektiva članstvo držav Zahodnega Balkana v EU nekaj oprijemljivega za živeče generacije, nekaj, kar daje upanje, spodbudo reformnim procesom, potem morajo paralelno potekati trije procesi. EU potrebuje spremembe znotraj institucij, da bo učinkovita tudi v razširjeni sestavi, hkrati pa mora s procesom reševanja odprtih vprašanj, kot so med Severno Makedonijo in Bolgarijo ali med Srbijo in Kosovom, teči tudi pogajalski proces. Pogajalski okvir pa je tisti, ki omogoča in olajšuje konkretna taktična vprašanja,” je dejal predsednik vlade in dodal, da znotraj pogajalskega okvirja, katerih širši okvir je širitev, razprava poteka drugače, kot če se samo selimo od vprašanja do vprašanja. “Odprtih vprašanj v regiji je na stotine in če si ne bomo zagotovili širokega okvirja, potem bo vsak teden nekaj novega in ogromno naporov bo porabljeno, da nekaj rešimo za kratek čas, potem pa problem spet izbruhne. V naslednjem desetletju torej potrebujemo hkrati potek teh treh procesov,” je poudaril predsednik vlade. Prav tako je ocenil, da če se v realnem času evropskega perspektiva držav Zahodnega Balkana ne zagotovi, se lahko ponovi zgodovina, katere si nihče ne želi. “Upam, da bo to spodbuda, da bodo koraki bolj hitri in bolj odločni, kot so bili v zadnjem desetletju,” je še dejal predsednik vlade Janez Janša.

Anita Gužvič