fbpx

Več ministrov, več davkoplačevalskih milijonov – zaslišanje ministrov nove napihnjene vlade

Seja odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri so obravnavali predstavitev kandidatke za ministrico za infrastrukturo Alenke Bratušek. Vir: STA

Danes v Državnem zboru potekajo predstavitve ministrov, ki bodo tvorili hrbtenico največje vlade v EU. Reorganizacija vlade po prvotnih željah vlade (v skladu z novim Zakonom o vladi).  Po reorganizaciji bo tako v vladi 20 ministrov in ministric, kar je kar 13 ministrov več kot npr. v Švici. Sam predsednik vlade Robert Golob je zagotovil, da nov zakon o vladi ne bo pomenil dodatnega zaposlovanja in novih bremen za slovenske davkoplačevalce. Po referendumu smo izvedeli bridko resnico – potreben bo rebalans. Kaj to pomeni? Od nas davkoplačevalcev bodo izterjali dodatne milijone, s katerimi bodo subvencionirali padle borce za “svobodo” iz propadlih strank LMŠ in SAB, pa tudi civilno-družbene politkomisarje stranke Levica. 

Spomnimo, Vlada je nenehno zatrjevala, da povečanje števila ministrstev davkoplačevalcev ne bo stala niti centa. To je bilo jedro nastopa vladnih politikov na predreferendumskih soočenjih, posvečenim zakonu o vladi. Mediji so jim verjeli na besedo in pisali članke izključno z njihovimi političnimi obljubami. Verjeli so tudi volivci in Golobovi vladi dovolili, da že tako razraščen in divje neučinkovit aparat izvršilne oblasti še dodatno razširi. Mediji so namreč zatrjevali, da jih to ne bo nič stalo. Več ministrov in državnih sekretarjev za isto ceno! Zdaj ko se bo dejansko zgodila reorganizacija vlade, pa so tako na vladi kot v medijih začeli priznavati, kar so tisti, ki poznajo ekonomijo in stroške vodenja resorjev, vedeli že od začetka: nova ministrstva bodo potrebovala nov rebalans.

Mediji so mit o brezplačnih ministrstvih pomagali promovirati. Dnevnik, Delo in  N1 Slovenija so naredili celotne članke (brez predstavitve nasprotnega mnenja) iz izjave ministrice za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, kjer je pred trojnim referendumom poudarjala, da predvidene organizacijske spremembe zakona o vladi ne bi pomenile povečanja stroškov, saj se bodo na nova oz. razdeljena ministrstva razporedili obstoječi kadri, ki že sedaj delajo na teh področjih. Ne le, da niso prikazali nasprotnih mnenj (ki jih je bilo kar nekaj), niso jih vprašali niti zdravorazumskih vprašanj (kabineti, dodatni ministri, uradniški kadri, ki jih ni mogoče kar takole improvizirano prenašati iz enega resorja v drugega …).

Zaslišanje Alenke Bratušek
Zdaj torej vemo, da bomo oživljanje političnih zombijev plačali davkoplačevalci. Alenki Bratušek eni od najbolj osovraženih oseb na položaju predsednika vlade vseh časov so volivci že dvakrat rekli ne – najprej leta 2018, nato še enkrat letos. Že prej so ji rekli ne evropski poslanci, ko je doživela pravi debakel na zaslišanju pred EP, kjer je hotela postati evropska komisarka. Takrat so njen nastop, kjer je bilo videti, da sploh nima pojma o tematiki, katero bi kot evrokomisarka vodila, celo njeni evropski strankarski kolegi označili za enega najslabših v zgodovini parlamenta. Zaslišanje je zapustila skorajda v solzah in takrat smo mislili, da je njene politične kariere konec. A ne – ne glede na to kako so takrat nad njenim očitnim mankom sposobnosti bili šokirani celo Slovenci, so njeno stranko kljub temu še dvakrat izvolili v parlament – leta 2014 in še enkrat leta 2018. Letos pa se je njena stranka vendarle preselila na smetišče zgodovine, a Alenka bo kljub temu bo ministrica za infrastrutkuro – ki je eno ključnih ministrstev v državi. Že zdaj je bila državna sekretarka in je hodila na vladne dogodke, kot da je defacto ministrica. Zdaj bo pač dobila malce višjo plačo, lepšo pisarno in novo tajnico.

Svoje zaslišanje je Bratuškova začela ob 9.uri. Bilo je zelo podobno njenemu zaslišanju v Evropskem parlamentu, a njeni koalicijski kolegi seveda ne bodo zaznali njenih praznih besed kot nekaj spornega, tako kot so evropski poslanci.

Alenka Bratušek (Foto: STA)

Na začetku je je navedla, da ministrstvo za infrastrukturo skladno s spremembo zakona o vladi pokriva področje letalstva, pomorstva, železnic, žičnic, cest in državne kolesarske infrastrukture, in s tem že presegla “večno” direktorico AKOS-a Tanjo Muho, ki na zaslišanju v parlamentu “pozabila” kakšne so funkcije organa, ki ga vodi. Dober začetek pa se je hitro spremenil v tekmovanje za miss sveta, kjer je Bratuškova tekmovala sama s sabo kolikokrat lahko omeni besedo “zeleno” in “digitalizacija”. Govorila je o tem kako bomo težko govorili o zelenem prehodu, če ne bomo uredili železniške infrastrutkure in nato začela omenjati vladne projekte v železnice (ki so bili večinoma načrtovani že v Janševi vladi in za katere je denar bil zagotovljen prav tako iz Janševe vlade).

Prav tako je omenila nove investicije v ceste (kjer velja ista opazka, kot pri železnicah). Pri tem pa je zanimivo, da je na zaslišanju leta 2018, ko je postala ministrica v Šarčevi vladi uporabljala praktično iste besede, pa se je potem na železniški in cestni infrastrukturi začelo nekaj dogajati komaj v času Janševe vlade. Omenila je tudi investicije v drugi tir, ne pa, da se je ta pravkar podražil in dokončanje projekta prestavilo na (vsaj) leto 2026. Spomnimo – le teden dni preden je Bratuškova zapustila ministrstvo, ko je propadla Šarčeva vlada, je podpisala aneks z Kolektorjem Kučanovega poslovneža Stojana Petriča.

Prav tako je napovedala subvencioniranje potnikov v letalskem prometu na destinacije, kjer s Slovenijo obstaja slaba povezljivost. Se pravi, davkoplačevalci bomo subvencionirali letalske karte za lete kamor bi jara gospoda rada potovala iz Ljubljane, pa mora zdaj – tudi zaradi katastrofalnega zapostavljanja letalstva v desetih letih levičarskih vlad – potovati iz Zagreba, Trsta ali Celovca.

Bratuškova je prav tako napovedala, da izziv predstavlja tudi letališče v Mariboru. “Ravno zdaj je odprt razpis za iskanje koncesionarja, ki bi letališču v prihodnosti dal neko vsebino,” je dejala. Z letališčem trenutno upravlja DRI, a to ni dolgoročna rešitev, želijo najti nekoga z vizijo, kaj narediti na tem letališču, je dodala. Spomnimo: v njenem prejšnjem mandatu ministrice istega ministrstva so ji pobegnili kitajski investitorji, ker niso dobili ustreznih dovoljenj, ki bi jim omogočili nemoten razvoj projekta, kot so si ga zamišljali. Bratuškova je medtem zaslišanje že prestala.

Kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Vir: STA

Zaslišanje Darja Felde
Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je v predstavitvi pred pristojnim odborom DZ-ja poudaril pomen digitalizacije, na področju katere morajo opolnomočiti vzgojitelje in učitelje na vseh stopnjah. Digitalizacija bo očitno osrednji motiv vseh predstavitev ministrskih kandidatov, saj gre z a trendi besedo, ki lahko pomeni skoraj karkoli, sploh v političnem smislu.

Glede predšolske vzgoje je ocenil, “da je ta pri nas “zelo dobro postavljena”, pri čemer je poudaril visok delež vključenih otrok v predšolsko vzgojo, četudi ta ni obvezna.” To je, kot je poudaril, zelo pomembno za poznejši uspeh otrok ne samo v šoli, ampak tudi v družbi. Zato si prizadevajo, da bi bili vsi otroci vsaj nekaj časa vključeni v predšolsko izobraževanje, je pojasnil in pri tem omenil tudi posebne ukrepe za romske otroke. Vključenost v predšolsko vzgojo seveda ni posledica “dobro postavljenega sistema vzgoje” ampak predvsem tega, da morajo starši po enem letu starosti v službo in nimajo otrok čez dan kam za dati. Večja težava, ki je ni omenil je kronično pomanjkanje vrtcev, ko morajo otroci ostati doma ali pri starih starših, ker vrtci nimajo prostora.

Zopet je omenil digitalizacijo – češ da je ključna za prenovo kurikula v vrtcih,pri tem pa so potrebna stalna posvetovanja z vzgojitelji, prav tako pa je treba na tem področju opolnomočiti strokovne in vodstvene delavce ne samo v vrtcih, ampak tudi v osnovnih in srednjih šolah, da bodo to koristno uporabili pri učenju in poučevanju. Kaj je “to”? Ne vemo. Pač “digitalizacija”.

Naslednja zaslišanja ob 12. in 15. uri
Ob 12.uri sledijo še zaslišanja Uroša Brežana kandidata za ministra za naravne vire in prostor,  Igorja Papiča, kandidata za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ob 15.00 pa še zaslišanje Emilije Stojmenove Duh, kandidatke za ministrico za digitalno preobrazbo.