fbpx

Večer prešel v roke človeka, ki se je proslavil z monopolizacijo medijev, poslovnimi goljufijami in izkoriščanjem invalidov!

Medijski tajkun Martin Odlazek je kupil časnik Večer. (Foto: sta, iStock, Montaža Demokracija)

Z včerajšnjim dnem je osrednji dnevnik Večer prišel v roke medijskega mogotca Martina Odlazka. Gre za človeka, ki si je v svoji karieri zgradil naravnost bajeslovni medijski imperij, ki vključuje radijske postaje, televizijo (Veseljak), tisk (Primorske novice, Svet 24, reporter), rumeni tisk (denimo Lady) in številne spletne strani (na primer Dolenjski list). Pod njegovim okriljem je tudi portal Necenzurirano, financiran preko agencije Kokos. Zadnji nakup Večera predstavlja češnjo na vrh torte monopolizacije slovenskega medijskega prostora, ki je za neko demokratično državo težko predstavljiva in bolj spominja na dogajanje v kakšni vzhodnoevropski deželi, kjer cveti oligarhija. Prav tako ne gre pozabiti njegovih poslovnih goljufij, zaradi katerih je bil že obsojen. 

Danes se je zgodil “veliki pok” – tajkun Martin Odlazek je prevzel časnik Večer. Odslej bo slovenski medijski prostor javnih občil še bolj skoncentriran v rokah posameznikov tranzicijske levice. Prav zato bo kakršnokoli leporečje glede njegove “svobode” in “neodvisnosti” zvenelo kot slaba (in zapoznela) prvoaprilska šala. Po poročanju STA je družba Časnik Večer v skladu z napovedmi 31. avgusta opravila izdvojitev dejavnosti s področja založništva. Ob tem je bilo slednje skupaj s 94 zaposlenimi preneseno na z včerajšnjim dnem ustanovljeno podjetje Večer mediji. Poslovni deleži v novem podjetju Večer mediji naj bi po predvidevanjih pripadli šestim novim družbenikom. Obenem je še navedeno, da gre neformalno za podjetja, ki spadajo pod okrilje medijskega barona Odlazka.

Medtem ko imajo tuji mediji – po nareku naše leve opozicije, precej za povedati o tem, kako naj bi premier Janez Janša obvladoval slovenski medijski prostor in kratil novinarsko svobodo, se lastništvo medijev kopiči ravno v rokah tajkuna Odlazka. Na levi se zaradi tega do zdaj niso kaj prida pritoževali, ob prodaji Večera pa se je sicer zadržano oglasilo Društvo novinarjev Slovenije. Morda zato, ker je njihova predsednica hkrati tudi urednica Večera. A dokler bo na Odlazkovi plačilni listi in bodo lahko še naprej širili levo agendo, prav posebnih kritik ne gre pričakovati. Kupna vrednost Večera naj bi sicer znašala 2 milijona evrov, poteza pa je sporna iz več razlogov.

Martin Odlazek, Primož Cirman, Vesna Vukovič in Tomaž Modic (Foto: Matic Štojs Lomovšek)

Odlazkovo kopičenje medijev je očitno izigravanje protimonopolne zakonodaje, ki ima za posledico zmanjševanje pluralnosti in kakovosti novinarskega dela. Gre za nadaljevanje trenda propadanja vrste uglednih medijev in koncentracijo medijskega prostora v rokah ene osebe. Danes imamo praktično 100 odstotkov trga revij v rokah ene osebe. V rokah ene osebe imamo tudi skoraj ves komercialni radijski trg, podobno pa se sedaj dogaja tudi na področju regionalnih medijev oziroma na področju regionalnega tiska. Podobno ugotavlja tudi dr. Zoran Medved s Fakultete za humanistične študije: “Ima v svojem lastništvu celo vrsto medijev, v katerih ohranja od 19- od 19,9-odstotni lastniški delež, prek kopice povezanih podjetij – kar pomeni, da mu nikoli pri ministrstvu za kulturo ni potrebno priglasiti koncentracije medijskega lastništva.”

Do takšnih prevzemov ne more priti kar arbitrarno oziroma brez ustreznega pregleda državnih institucij
To namreč omogoča nedorečena in zastarela medijska zakonodaja, svojega dela pa ne opravita niti regulatorja tega področja, torej ministrstvo za kulturo in Agencija za varstvo konkurence. Do takšnih prevzemov ne more priti kar arbitrarno oziroma brez ustreznega pregleda tudi navsezadnje državnih institucij. “Problem je, da zakonodajni okvir od lastnikov ne zahteva družbene odgovornosti,” pa je poudaril Medved. Prodaja seveda zelo skrbi tudi zaposlene.

Primorske novice (Foto: posnetek zaslona)

Glede tega bi se drugače dalo razglabljati. A kljub temu lahko skoraj z gotovostjo zatrdimo, da se uredniška politika pod Odlazkom ne bo kaj dosti spremenila, tako kot se ni spremenila v primeru Primorskih novic. Še bolj v levo se vsekakor tako rekoč ne da, zato je skrb odveč. Ob tem velja tudi spomniti, da so še vedno aktualna nekatera poglavitna vprašanja slovenske medijske krajine, med drugim velika koncentracija medijev, pomanjkanje transparentnosti lastništva ter majhno število različnih lokalnih in regionalnih novic.

Spomniti gre tudi na Odlazkove poslovne goljufije: začetek zgodbe Odlazka in edicij Dela Revij sega v 31. avgust 2011, ko je Odlazek skupaj s hčerinsko družbo Nove Kreditne banke Maribor sklenil pogodbo o pravici licence znamk in finančnem lizingu. Po poročanju Požareporta bi moral še isti dan poravnati prvi obrok v znesku milijon evrov in davek na dodano vrednost v znesku 1.888.800 evrov, nato pa do leta 2017 letne obroke v znesku enega milijona, leta 2018 pa zadnji obrok v znesku dveh milijonov in 400 tisoč evrov. Odlazek pa se pogodbe vse od začetka ni držal. Sicer je poravnal prvi obrok, davka na dodano vrednost pa ne. V roku nekaj mesecev je z banko sprejel dogovor, da se znesek za dodano vrednost razdeli na dva dela. Nemudoma naj bi poravnal  1.408.800 evrov, ob koncu zadnjega obroka leta 2018 pa še preostalih 480 tisoč evrov.

Direktno in brutalno je izkoriščal svoj medijski imperij za vplivanje na odločitve drugih podjetij
2. julija 2013 je Odlazek prišel po nove anekse, po poročanju Bojana Požarja naj bi naprosil nižje letne obroke po 700 tisoč evrov, datum plačila zadnjega obroka pa se je prestavil z leta 2018 na leto 2019. Tajkun je bil 5. maja 2014 banki dolžan naravnost gromozanski znesek v višini 7 milijonov in 419.819,79 evrov, saj je poravnal zgolj prvi polog in leta 2013 znižani obrok. Novo vodstvo Nove Kreditne banke Maribor in KBM Leasinga pa ima očitno Odlazka dovolj, saj ni želelo popustiti glede vnovičnega zniževanja zneska letne anuitete. Ker Odlazku niso želeli popustiti, se je ta odločil, da odpove lizinško pogodbo. Najbolj smešno pa je, da ko je banka edicije Dela Revij dala na razpis, se je nanj kljub dolgovom na banki ponovno prijavil Odlazek, ki pa je tokrat želel priti do nakupa znamk po precej nižji ceni. Seveda pa je ob tem tudi nenavadno, da je upnica Odlazku sploh dopustila, da kandidira.

Zavarovalnica Triglav (Foto: STA).

Znano je tudi, da je bil Odlazek pred časom zaradi poslovne goljufije obsojen na šest mesecev zapora. Prav tako je znano, da je direktno in brutalno izkoristil medije v svoj prid in z njimi poskušal vplivati na Novo Kreditno banko Maribor glede odločitve o razpisu, na drugi strani pa je diskreditiral druge ponudnike za nakup blagovnih znamk nekdanjega založniškega podjetja Delo Revije. Najbolj pa je Odlazku šel v nos nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, ki se je za nakup potegoval poleg manjše tiskarne Prima v Ljubljani, ki je poslovni partner Hokejske zveze Slovenije, kjer pa je bil predsednik nihče drug kot prav Rakovec.

Mastno je bogatel s finančnim izčrpavanjem revij, novinarje pa ohranjal na “minimalcih”
Finančni rezultati družbe Salomon, d.o.o., in podatki o prodaji edicij Dela kažejo, da je Odlazek finančno izčrpaval JanoLady in preostale dobičkonosne znamke, ki so zanj predstavljale nekakšen bankomat. Na ta račun je sam bogatel in si pomagal pri financiranju projektov znotraj družbe Krater Media, ki se nahaja na robu finančnega zloma. Veliko pove podatek, ki ga Požar navaja na svoji strani, in sicer, da je Odlazek stroške revije Lady leta 2014 povečal za kar 490.000 evrov, in to kljub temu, da ob tem nikakor ni investiral v večjo kakovost revije, ni zaposlil dodatnega novinarja, prav tako pa tudi obstoječim novinarjem ni poviševal plač – po pripovedovanju zaposlenih pa je novinarje držal na novinarskih “minimalcih”.

Delo Revije. Revije Lady, Avto Magazin, Jana, Nasa žena, Obrazi, Modna Jana. (Foto: sta)

Omeniti gre še kazensko ovadbo DUTB d. d., z dne 1. oktobra 2018 zoper osumljena Janeza Mlakarja in Iva Gulića, kolega medijskega mogotca Odlazka, ki je bila zavrnjena navkljub očitnim kršitvam zakonodaje. V nadaljevanju navajamo nekaj neumnih argumentov tožilstva, zakaj je bila zadeva zavržena. Kot je ob tem navedeno “ni podan utemeljen sum, da sta osumljena storila naznanjeni kaznivi dejanji”. Poleg tega je še navedeno, da v ovadbi DUTB posamezni očitki niso podrobno konkretizirani. Prvi izpostavljen posel se je nanašal na prodajo osnovnih sredstev in zalog družbe Papir Servis, d. o. o., družbi Salomon, d. o. o., drugi izpostavljen posel pa se je nanašal na prodajo nepremičnin v k. o. Udmat družbi Delo TČR, d. d.

Tragično, da gre kar na jok: Finančno je ožemal celo invalide ter si na njihov račun napolnil žepe z milijoni!
Odlazek pa je svoje žepe, trdosrčno polnil tudi na račun invalidov: V uredništvu Nove24TV smo že pred časom objavili dokumente, ki so dokazali, kako je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pod vodstvom nekdanjega ministra Ivana Svetlika in Anje Kopač Mrak, ki je bila tedaj državna sekretarka, leta 2011 dalo nezakonito državno pomoč podjetju Papir servis, d.o.o., ki ga je takrat vodil Martin Odlazek, v višini kar 370.000 evrov letno, kar je invalidskemu podjetju že prineslo več milijonov evrov koristi. Ministrstvo je dalo soglasje za prezaposlitev 74 invalidov in pridobitev statusa invalidskega podjetja navkljub negativnemu mnenju strokovne komisije. Desetega marca 2011 je invalidsko podjetje Papir servis, d.o.o., ministrstvo zaprosilo za soglasje k povečanju števila zaposlenih za 173 oseb v koledarskem letu 2011, od tega za prerazporeditev 100 delavcev iz družbe Korotan Ljubljana, d.o.o., v podružnico Ma-tisk.

Anja Kopač Mrak ima slabo vest. Primer Koroški dečki. (foto: STA)

Strokovna komisija ministrstva ni soglašala s prerazporeditvijo 100 delavcev iz družbe Korotan Ljubljana v Ma-tisk, saj je ocenila, da gre za navidezno prerazporeditev, ki je le na papirju. Komisija ministrstva je 1. aprila 2011 opravila nadzor v invalidskem podjetju Papir servis, poslovni enoti Ma-tisk v Mariboru. Ugotovila je, da je invalidsko podjetje ustanovilo poslovno enoto Ma-tisk in v njej že zaposlilo 45 delavcev, od tega enega invalida (prezaposlenega prav tako iz povezane družbe Korotan Ljubljana, d.o.o.), brez predhodnega soglasja ministrstva, ki je po odločbi ministrstva o dodelitvi statusa invalidskega podjetja obvezno, če gre za spremembo števila zaposlenih nad 20 delavcev. Invalidskemu podjetju, ki brez soglasja ministrstva poveča ali zmanjša število zaposlenih za več kot 20, lahko ministrstvo odvzame status in s tem olajšave pri plačevanju prispevkov. Ministrstvo je tudi v tem primeru invalidskemu podjetju Papir servis, d.o.o., “pogledalo skozi prste” in mu ni odvzelo statusa!

Še nekaj žgečkljivih “ocvirkov” iz zasebnega življenja: Odlazek ima neuradno kar cel harem in kopico otrok!
Strokovna komisija ministrstva je pri nadzoru ugotovila, da je bila načrtovana prerazporeditev 100 delavcev iz družbe Korotan Ljubljana, d.o.o., v podružnico Ma-tisk prerazporeditev na papirju, ki nima povezave z ustvarjanjem delovnih mest invalidov niti z njihovim ohranjanjem, čemur je državna pomoč invalidskim podjetjem namenjena, da torej prerazporeditev ne ustreza pogojem za soglasje. To je bilo mnenje vseh treh članov strokovne komisije, ki so sodelovali pri nadzoru: dva predstavnika ministrstva za delo in predstavnik ministrstva za finance, kar je razvidno tudi iz zapisnika o nadzoru. Ministrstvo ni spoštovalo ugotovitev strokovne komisije in je, po naših podatkih, dober mesec po navedenem nadzoru, kljub negativnemu mnenju komisije, izdalo soglasje za navedeno administrativno (navidezno) prerazporeditev 74 delavcev. S tem soglasjem je ministrstvo dodelilo invalidskemu podjetju pravico, da za te delavce ne plačuje ustreznih prispevkov. Dodati je treba, da je bilo mnenje komisije o prerazporeditvi dokončno, ne glede na število prerazporejenih delavcev – tudi če bi jih bilo le 5.

Fotografija je simbolična. (Foto: iStock)

In za konec se želimo dotakniti še najbolj žgečkljivega področja: Odlazkovega zasebnega življenja in njegovega premoženja, ki si ga je doslej nagrebel. Po svojem poslovnem propadu je Odlazek vzpostavil hobotnico, v katero je vpletel svoje otroke. Med njegovimi zaposlenimi so bile že pred leti, kakor smo poročali na Nova24TV, pogoste govorice, sploh v poletnem času, kako “super je Martin Odlazek, ko na morje, na svojo jahto, povabi vse svoje otroke in njihove mame”. Prav tako niti ni skrivnost, da naj bi bili dve njegovi partnerici noseči kar istočasno, za piko na “i” pa naj bi se celo poznali in prijateljevali, je slišati od ljudi, ki so blizu Odlazku.

V času svoje poslovne kariere si je “prislužil” bajno premoženje, zlasti razkošne nepremičnine
A nič manj kot njegova bogata “družinska” oziroma “partnerska” kariera vzbuja zanimanje njegov bajni nepremičninski imperij. Na Novi24TV smo pred časom že objavili ekskluzivne posnetke nepremičnin družine Odlazek na območju Dolenjske. V občini Ivančna Gorica ima družina Odlazek na stotine hektarjev zemljišč, večina jih je prepisana na sinove tajkuna Martina Odlazka, med lastniki pa je tudi njegov brat Marko Odlazek. Ta ima v lasti kmetijo, veliko okoli 40 hektarjev, ki se je pred leti na nepremičninskih straneh agencij prodajala kar za neverjetnih milijon evrov. Osrednji mediji so v lovu na nepremičnine tajkuna Odlazka do zdaj našli le največje in najmogočnejše posestvo na Selu pri Radohovi vasi in v okolici Krškega. Toda v neposredni bližini osrednje graščine je Odlazek pokupil številna druga zemljišča, ki jih razkrivamo spodaj. Pri tem številnih gozdov in travnikov ne omenjamo. Nekaj fotografij nepremičnin prilagamo na koncu prispevka.

Posestvo na Selu pri Radohovi vasi pri Šentvidu pri Stični. Tukaj pa naj bi dolgoletno sobivala predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel in pravnomočno obsojeni Martin Odlazek. (Foto: Arhiv Nova24tv)

Kozolec – toplar, narejen iz turškega oreha. Samo kozolec naj bi po informacijah naših virov stal okoli 200 tisoč evrov. (Foto: Nova24TV)

Na posestvu Selo imajo celo košarkarsko igrišče. (Foto: Nova24TV)

Hiša na sosednjem zemljišču je prav tako Odlazkova. Ta je prazna in v njej ne živi nihče. (Foto: Nova24TV)

Še eno sosednje zemljišče na Selu pri Radohovi vasi. Tudi v njej ne živi nihče in služi le kot hipoteka za Odlazkove milijonske kredite. (Foto: Nova24TV)

V kraju Sobrače ima Martin Odlazek tudi večjo kmetijo na hribu “Žabjak”. (Foto: Nova24TV)

Ranč na Velič vrhu v bližini Temenice je v lasti njegovega brata Marka Odlazka. Gre za 40 hektarjev veliko zemljišče, ki se je pred leti prodajalo za milijon evrov, vendar zanj niso našli novega lastnika. (Foto: Nova24TV)

Domen Mezeg