Večina na odboru za pravosodje mnenja, da bi za škandalozno izjavo vrhovnega sodišča v zadevi Pro Plus moral nekdo odgovarjati – Florjančič se temu izmika

Predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič (Foto: STA)

Večina udeležencev današnje nujne seje odbora DZ za pravosodje je bila kritična do ravnanja vrhovnega sodišča v primeru sodbe ESČP v zadevi Pro Plus. Poudarili so, da je slovensko sodstvo dolžno spoštovati sodbe ESČP, nekateri so tudi menili, da opravičilo vrhovnega sodišča v tej zadevi ni bilo dovolj in da bi za spodrsljaj nekdo moral odgovarjati. Poslanka Anja Bah Žibert je tako Florjančiča pozvala, naj pove ime odgovorne osebe, v nasprotnem primeru pa naj odgovornost prevzame sam.

Odbor je namreč na pobudo predsednika odbora Jerneja Vrtovca (NSi) razpravljal o ravnanju vrhovnega sodišča ob sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v kateri je to ugotovilo, da so slovenska sodišča Pro Plusu kršila pravico do poštenega sojenja, ker pri obravnavi njegove pritožbe na denarno kazen ni bila izvedena javna obravnava. Na odločitev se je vrhovno sodišče odzvalo na spletni strani. Zapisalo je, da ga ESČP z argumentacijo ni prepričalo, ter tudi navedlo, da spoštuje tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo. Takšen odziv so nekateri vidni pravniki in vrhovni sodniki razumeli kot napoved, da vrhovno sodišče sodbe ne bo spoštovalo, zoper kar so javno protestirali. Po protestu je vrhovno sodišče sporočilo, da je bilo narobe razumljeno, odziv je umaknilo in se opravičilo.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je danes v zvezi z omenjenim sporočilom povedal, da “verjetno ni šlo za prav primeren način” odziva, a da se je z njim skušalo opozoriti tudi na težave, s katerimi se sodstvo sooči, ko slovenska zakonodaja ni usklajena z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Zato bi bilo treba po njegovem zakonodajo proučiti in jo po potrebi popraviti. Pravnik Matej Avbelj je oporekal temu, da bi bila težava v zakonodaji. Po njegovih besedah v zakonu sicer res piše, da sodišče pri obravnavi pritožb, kot je bila podana v primeru Pro Plusa, praviloma ne opravi glavne javne obravnave, a slednje “ne pomeni, da takšne obravnave ne more opraviti”. “In če sodna praksa ESČP določa, da je obravnavo treba opraviti, potem jo je pač treba,” je dejal.

Za objavo sporne izjave bi moral nekdo odgovarjati
Na splošno so udeleženci nujne seje ocenjevali, da je bil odziv vrhovnega sodišča neprimeren, Avbelj, poslanci SDS, NSi in Jani Möderndorfer (SMC) so tudi menili, da pri vsem skupaj ne bi smelo ostati zgolj pri opravičilu. Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je tako Florjančiča pozvala, naj pove ime odgovorne osebe, v nasprotnem primeru pa naj odgovornost prevzame sam. “Objava sporočila vrhovnega sodišča glede ESČP na njihovi spletni strani ni bil spodrsljaj. Problem je, da nekdo na sodišču dejansko tako misli. Če predsednik sodišča te osebe ne zna ali noče poimenovati sam, bi moral odgovornost prevzeti on,” je dejala.

Florjančič se o teh pozivih ni izrekel, prav tako ni želel razkriti avtorja sporočila, saj da bodo o tem, kako je lahko prišlo do takšnega sporočila, opravili interno razpravo.

Slovenija ne izpolnjuje ustavnih odločb, še posebno tistih iz ideoloških razlogov
Del razprave so danes sodelujoči namenili tudi temu, v kolikšni meri Slovenija spoštuje odločbe ESČP in ali bi bile potrebne sistemske spremembe zakonodaje. Pravosodna ministrica Andreja Katič je dejala, da Slovenija sodbe spoštuje. Danes po njenih besedah tako ostaja neizvršenih le še 13 sodb. Po njenih besedah Slovenija glede pritožb na ESČP na splošno ne odstopa od drugih držav, je pa imela v preteklosti težave z obsodilnimi obsodbami ESČP zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Manj optimističen je bil Avbelj, ki je enako kot varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer dodatno opozoril na neizvrševanje odločb ustavnega sodišča. Problematične so predvsem tiste, ki zadevajo najranljivejše, to je otroke, ki ostajajo neuresničene iz ideoloških razlogov, je dejal.

C. Š.