fbpx

Večina strank KUL-a dokazala, da ji je bolj pomemben politični prestiž kot pa ureditev področja dolgotrajne oskrbe

Foto: STA

Naše prebivalstvo je eno izmed najstarejših na svetu. Temu primerno je vedno več ljudi, ki potrebujejo zdravstveno pomoč in pomoč pri vsakdanjem življenju. Povečujejo se potrebe po dolgotrajni oskrbi in vzporedno tudi izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju. Kljub temu pa leve vlade, ki so bile zadnjih deset let na oblasti, niso poskrbele za to, da bi imela država sistemsko urejeno dolgotrajno oskrbo. Ustavilo se je pri besedah. Tudi v četrtek ni nič drugače, saj poslanci večine strank tako imenovane KUL koalicije niso zmogli podpreti predloga zakona o dolgotrajni oskrbi v prvem branju. 

Danes je v Sloveniji 19,7 odstotka oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da se bo leta 2050 ta delež populacije približal 30 odstotkom. Delež starejših od 80 let se bo s 5 odstotkov v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 odstotka. S staranjem se verjetno potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje vzporedno se pa seveda povečuje tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju. Iz domov starejših občanov opozarjajo, da se v veliko domovih že leta srečujejo z neprimernimi prostorskimi razmerami in dotrajano infrastrukturo, kar je močno zaznamovalo tudi sam odziv na epidemijo.

Leve socialne vlade denar raje namenjale za druge stvari
Poslanka SDS Alenka Jeraj je poudarila, da je epidemija pokazala vse slabosti institucionalnega varstva, v katerega se je v preteklih letih premalo vlagalo, čeprav je bilo sredstev na postavkah za socialo veliko so ga pa očitno leve socialne vlade namenjale za druge stvari namesto za naše starejše in pomoči potrebne. V Sloveniji je delna ureditev na področju dolgotrajne oskrbe nepregledna, urejena je v več različnih zakonih, ki jih urejajo torej še, potem različni predpisi in obstajajo različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb. Z novim zakonom se bo po besedah Jerajeve to poenotilo.

Dolgotrajna oskrba predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Tako so ključni cilji predloga zakona o dolgotrajni oskrbi zlasti naslednji. Prvič, natančno se opredeli oziroma definira, kaj dolgotrajna oskrba sploh je. Drugič, poenotijo se zakonske podlage, ki urejajo pravice na področju dolgotrajne oskrbe. Tretjič, se definirajo vsebine in obseg pravic ter nabor storitev dolgotrajne oskrbe.

Četrtič se vzpostavlja enotni ocenjevalni mehanizem za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Petič, oblikuje se celovito univerzalno dostopno, geografsko in finančno vzdržen ter dosegljiv sistem dolgotrajne oskrbe. Šestič, upravičencu, ki to želi, se omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Sedmič, v središče sistema dolgotrajne oskrbe se postavi posameznika, ki v okviru svoje pravice izbere način opravljanja dolgotrajne oskrbe. Osmič, na ta način bomo obvladovali naraščajoče zasebno financiranje posameznikov, ki povečuje tveganje revščine predvsem starejše populacije. Devetič, izboljšuje se načrtovanje, upravljanje in zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti upravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe. In desetič, vzpostavlja se učinkovit javni nadzor na področje upravljanja dolgotrajne oskrbe.

Zakon se bo po besedah Jerajeve uvajal postopoma in bo temeljil na štirih stebrih, oskrba v institucijah, oskrba na domu, denarni dodatek in oskrbovanec družinskega člana. Prva dva stebra že delujeta in bosta delovala takoj v začetku, denarni dodatek in oskrbovanec družinskega člana pa naj bi zaživela v letu 2024. Dokler v letu 2025 ne bo uveljavljen zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo bo razliko od obstoječih virov sredstev in potrebnih sredstev pokrival državni proračun.

Zakon ne dopušča prostora za kakršenkoli politični prestiž
Poslanec iz vrst DeSUS-a Branko Simonovič je ob predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedal, da bodo v stranki s pozitivno naravnanostjo ter konstruktivno držo predlog po prvi obravnavi podprli in med drugim napovedal vložitev nekaterih ustreznih dopolnil. “Zakon ni ne koalicijski ne opozicijski, je pa izredno pomemben in ne dopušča prostora za kakršenkoli politični prestiž. Zato je prav, da stopimo skupaj in dosežemo konsenz okoli tako pomembnega vprašanja,” je poudaril v znak poziva.

Varno, mirno in dostojno 3. življenjsko obdobje bi si morali zaslužiti vsi, očitno pa s tem ne soglaša večina v KUL-u, ki sicer navzven prodaja zgodbice, kako naj bi jim bi bilo v ospredju delovanje za dobrobit majhnega človeka. Jani Möderndorfer iz LMŠ je v obrazložitvi stališča v znak kritike uvodoma poudaril, kako naj bi bil zadovoljiv le naslov zakona ne pa tudi sama vsebina. To je približno tako: greš v trgovino, kupiš avto in ugotoviš, da ni volana, rečeš pa nič zato, bom šel in bom kupil rezervni del za volan. In ko kupiš volan, misleč da ga boš nastavil na avto, ker je to eno od pomembnih orodij za to, da se avto lahko premika levi in desno, ugotoviš, da ga nimaš kam natakniti, ker ni vodila. Preprosto ga ni in ugotoviš, da je neuporaben avto, imel si strošek z volanom in ga lahko odpelješ na odpad.” Poslanec SD Soniboj Knežak je bil med drugim kritičen, ker predlog zakona ni bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu. Miha Kordiš iz Levice je pri nasprotovanju šel tako daleč, da je zakon o dolgotrajni oskrbi označil kar kot zakon za privatizacijo varne starosti.

Na očitke poslancev iz vrst KUL-a, ki so venomer polni očitkov, sami pa predlogov nimajo, je poslanec SDS Jure Ferjan dejal naslednje: Zakon o dolgotrajni oskrbi je imel 117 osnutkov, niti en ni prišel v Državni zbor RS. Ni čudno, glede na stališča nekaterih  KUL poslanskih skupin, ki rešitev nimajo, znajo le kritizirati. Ta vlada uresničuje obljubljeno.” Če bi bilo strankam SD, LMŠ in Levica resnično v interesu, da se pričnejo delati koraki v smeri dolgotrajne oskrbe, bi v prvem branju zakon podprli. Očitno pa nekateri nimajo niti volje za kakšne morebitne predloge za izboljšavo, da se ne bi slučajno na koncu vladi pripisalo delo v smeri ureditve področja dolgotrajne oskrbe, ki je bilo predolgo zanemarjeno. 

Nina Žoher