Večni politični oportunist Jani Möderndorfer v odprtem konfliktu interesov: Bo odstopil z mesta predsednika preiskovalne komisije o ugotavljanju pranja denarja v NLB?

Jani Möderndorfer (vir: facebook)

Poslanec SMC Jani Möderndorfer je bolj kot po delu v državnem zboru znan po številu strank, ki jih je zamenjal v času svojega političnega udejstvovanja. A bolj kot njegova načela, ki ne uspejo dohajati njegovega oportunizma, nas lahko skrbi njegovo nespoštovanje zakona. Izkazalo se je, da bi se moral Möderndorfer iz preiskovalne komisije, ki preiskuje NLB, izločiti, on pa ji celo predseduje. 

Möderndorfer je na vseh relevantnih dokumentih KK Olimpija o posojilu NLB podpisan kot pooblaščeni predstavnik ali predsednik. V času njegovega predsedovanja košarkarskemu klubu so pri Olimpiji dvignili kar 24 tisoč evrov težko posojilo, ki ga niso nikoli odplačali. To je bil tudi razlog, zakaj je moral klub pozneje v prisilno poravnavo.

Zakon o parlamentarni preiskavi pa jasno pravi, da v preiskovalni komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča v zadevi, ki se preiskuje, ali če je bil sam ali katera od oseb, ki so z njim povezane (sorodnik, zakonski oz. zunajzakonski partner), odgovorna oseba v organu ali pravni osebi, katere dejavnost se preiskuje, v času, na katerega se nanaša preiskava. Prav tako v preiskavi ne sme sodelovati poslanec, če je (bil) kakorkoli udeležen v kazenskem ali drugem sodnem ali upravnem postopku ali postopku v prekršku, ki je v neposredni zvezi s predmetom preiskave. Zakon še določa, da če se okoliščine v zvezi s sporno vpletenostjo poslanca pokažejo pozneje, mora tak poslanec takoj nehati z delom v preiskovalni komisiji, predsednik komisije pa mora o tem takoj obvestiti DZ, da v komisijo imenuje drugega poslanca. Če je takšna sporna oseba predsednik preiskovalne komisije, mora nalogo obveščanja DZ opraviti namestnik predsednika preiskovalne komisije.

Problematično je namreč dejstvo, da je Möderndorfer v tej zgodbi v položaju, v katerem kot predsednik komisije preiskuje NLB, katere upnik je njegov klub. Jasno je, da gre v Möderndorferjevem primeru za očitno kršenje zakona, saj bi se moral sam izločiti iz preiskovalne komisije v prvi instanci, namesto da je postal predsednik te komisije. Ravno tako lahko pod vprašanje postavimo njegov etični čut. Iz tega razloga smo na poslanca Möderndorferja naslovili tudi novinarsko vprašanje o njegovem morebitnem odstopu z mesta predsednika preiskovalne komisije. Do zaključka redakcije še nismo prejeli njegovega odziva.

Nesposobnost ali kompromitiranost
Möderndorferjevo delo v preiskovalni komisiji afere #IranNLBGate postane še toliko bolj vprašljivo, ko smo soočeni s podatkom, da je na januarski seji uspel v samo nekaj urah zaslišati vse priče. “Če bi svoje delo želel opraviti resno in temeljito, bi za vse te ključne priče moral opraviti posamična in večurna zaslišanja,” so njegovo rekordno hitro opravljeno delo komentirali pri Demokraciji.

Jani Möderndorfer (vir: facebook)

Politični oportunist
Möderndorfer je svojo politično kariero začel kot mestni svetnik občine v Ljubljani, kjer je leta 1998 kandidiral na listi LDS. V ospredje se je prebil šele leta 2006 z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ko je zasedel funkcijo ljubljanskega podžupana. Zdi se, da se od tu njegova razpolovna doba presedanja iz ene stranke v drugo šele zares začne. Tako se je leta 2011 kot kandidat Pozitivne Slovenije prebil v Državni zbor. A to ni dolgo trajalo, kmalu je namreč prišlo do razdora znotraj stranke. Möderndorfer se je pridružil odpadnikom na čelu z Alenko Bratušek ter postal del njenega Zavezništva Alenke Bratušek.

Leta 2014 je skupina za las prišla v parlament, nakar je hitro razpadla. Möderndorfer se je zatem pridružil vrstam SMC, kjer pa po informacijah določenih virov z njim niso najbolj zadovoljni, saj naj bi bil nadvse “prepirljiv”. A zdi se, da tudi samemu Möderndorferju ni preveč mar za njegovo trenutno stranko, saj naj bi že iskal naslednjo stranko, kateri bi se lahko pridružil. Najbolj zanimiva naj bi bila ravno Lista Marjana Šarca.  To je, če ga bodo v naslednji stranki hoteli. Namreč, vsem postaja jasno, da je Möderndorfer politični oportunist, ki prvi beži s toneče barke in se prvi v slogu pijavke prisesa na naslednjo stranko, ki naj bi imela naklonjenost ljudstva.

Vprašanje, ki si ga lahko postavimo pa je, kako dolgo še, preden se volivci naveličajo njegovih skokov iz ene stranke v drugo ter ga za njegovo parazitiranje v prostoru slovenske politike tudi primerno kaznujejo.

Ivan Šokić