fbpx

[Video] Andrijanič glede namer Goloba: “Vsaka resna država razume, da se ne more ob vsaki spremembi vlade vsega obračati na glavo”

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič (Foto: Nova24TV)

“Nismo sami na svetu. Tekmujemo ne samo z drugimi evropskimi državami, ampak tudi z drugimi. To pomeni, da moramo biti boljši, agilnejši in ugodnejši od drugih. Dejstvo je, da imajo nižje davke na delo povsod drugod po Evropi in da je Slovenija v samem evropskem vrhu, ko gre za obdavčitev dela,” poudarja minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič in dodaja, da je to tisto, kar najbolj davi delovne ljudi. Še posebej srednji sloj. “Vzemimo tisto, kar je dobro iz drugih držav. Ni potrebe po odkrivanju tople vode,” je glede napovedanih ukrepov bodoče Golobove koalicije pripomnil Andrijanič.

Mandat ministra se Marku Borisu Andrijaniču izteka. Najverjetnejši mandatar Robert Golob Andrijaniča ni povabil k sodelovanju, čeprav je trdil, da ne bo gledal na strankarsko izkaznico, ampak bo iskal strokovnjake. “Nekdo, ki je uvrščen med 110 najbolj perspektivnih na svetu, verjetno ima neko referenco, da bi ga lahko povabili, če bi bil to resen kriterij,” je v oddaji “Kdo vam laže?” pripomnil voditelj Boris Tomašič. Na to mu je minister odgovoril, da ima očitno Golob strožje standarde.

Minister Andrijanič je napovedal, da se vrača v Anglijo. “Končno bom lahko zaživel normalno družinsko življenje s soprogo, ki že ves čas živi in dela v Angliji. Moram reči, da je bilo zadnje leto za naju izjemno naporno. Bil sem na začasnem delu v politiki. Vse se je začelo s tem, ko sem bil imenovan za predsednika Strateškega sveta za digitalizacijo. Takrat smo uspeli zbrati čez 50 izjemnih strokovnjakov s področja digitalizacije. Med katerimi so bili tudi najboljši slovenski podjetniki kot je dr. Jure Knez. V to zgodbo sem prišel po neki bolj strokovni poti,” je zatrdil in dodal, da mora priznati, da je izjemno užival tudi v političnem delu. “Za mano je krasna izkušnja tekom katere sem se ogromno naučil. Težko se grem politiko iz Oxforda, kjer bom živel od junija naprej,” je povedal in dodal, da bo vsekakor ostal s Slovenijo povezan in bo z veseljem pomagal, kjerkoli bo lahko, da postanemo nova digitalna zvezda Evrope.

Slovenija je digitalno precej razvita, državna uprava pa ne najbolje. Slovenija kar se pokritosti tiče ni slaba, situacija pa ni odlična, je prepričan Andrijanič. “Še vedno je čez 100 tisoč gospodinjstev, ki nimajo dostopa do širokopasovnega interneta visoke hitrosti, kar je za 21. stoletje praktično nesprejemljivo. Moj fokus je bil na dveh prioritetah: da te bele lise čimprej pokrijemo s satelitskim internetom ali kako drugače, po drugi strani pa sem se fokusiral na digitalno vključenost.” Pandemija je po besedah Andrijaniča pokazala, da je digitalni razkorak med generacijami samo še večji kot je bil prej. “Vesel sem, da nam je uspelo sprejeti zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki prinaša brezplačne tečaje digitalnih veščin za vse generacije in nam omogoča, da bomo že jeseni začeli največji program e-opismenjevanja v zgodovini. Na tem področju bomo naredili velike korake naprej, ko gre za digitalizacijo javne uprave. Na tem nas čaka ogromno dela.” Pravi, da je vesel, da bo njihova vladna služba postala ministrstvo, saj se s tem tudi krepi organizacijska struktura.

Digitalizacija je po besedah ministra timski šport, v katerem lahko Slovenci zmagamo le, če igramo skupaj. “Samo želim si, da bo moja naslednica s to miselnostjo in voljo do iskrenega sodelovanja z vsemi deležniki nadaljevala. Slovenija je danes v olimpijski formi. Imamo rekordno nizko brezposelnost, gospodarska rast je med najvišjimi v Evropi. Ogromno se vlaga v inovacije in raziskave, znižuje se delež državnega dolga. Skratka, vsi parametri so izrazito pozitivni,” je izpostavil in ob tem dodal, da je potrebno zavedanje, da kdor dela, greši. “Storjene so bile tudi napake. Se mi zdi, da nobena od teh napak ni bila tragična. Na koncu bi še dodal, da tudi napake so se delale z najboljšimi nameni. Ta vlada je delala res v nemogočih okoliščinah. Ne samo pandemija, na koncu tudi vojna.”

Pri nas je bila notranjepolitična dinamika drugačna kot v Franciji, Veliki Britaniji, tudi na Poljskem, tam je država delovala enotno. Vsi so se trudili stopiti skupaj. “Pri nas je sodelovanja primanjkovalo, zaletavalo se je praktično v vsak ukrep vlade, ki ni bil nič drugega kot priporočilo strokovne svetovalne skupine. To ni vlivalo zaupanja v vlado ali ukrepe,” je kritično izpostavil in ob tem dodal, da moramo najti stvari, ki nas povezujejo in so pomembne za prihodnost države. “Sem sodi tudi neka razvojna, digitalna vizije naše družbe.”

Deliš lahko namreč šele, ko nekaj ustvariš
Andrijanič pravi, da ni prav nobene dileme katera vizija Slovenije je razvojna in vodi v večjo blaginjo za vse. “To je vizija, ki je utemeljena na trdem delu, na poštenem podjetništvu, na socialno-tržnem gospodarstvu. To je tisto kar ustvarja premoženje oziroma bogastvo, ki se potem deli med ljudi in zagotavlja blaginjo za vse. Želim si, da gospodarstveniki jasno povedo: Mi nismo tisti, ki izkoriščamo. Mi smo tisti, ki zaposlujemo, ustvarjamo dobičke, plačujemo davke. Skratka, ki skrbimo za to, da država funkcionira, da je pokojninska blagajna polna itd.” Deliš lahko namreč šele, ko nekaj ustvariš.

Ljudje po besedah Andrijaniča velikokrat odločajo s čustvi. Še posebej, ko gre za volitve. “Dejstvo je, da smo vsi utrujeni od epidemije. Konec koncev, je tudi Churchill izgubil prve volitve potem, ko je dobil II. svetovno vojno. Ljudje pač iščejo neke nove rešitve, nove obraze.” Velikokrat raje glasujejo proti nečemu kot za nekaj. “Mislim, da se je tudi pri nas to zgodilo.”

Do sedaj smo izgubljali talente, zdaj bomo pa še kapital
“Nismo sami na svetu. Tekmujemo ne samo z drugimi evropskimi državami, ampak tudi z drugimi. To pomeni, da moramo biti boljši, agilnejši in ugodnejši od drugih. Dejstvo je, da imajo nižje davke na delo povsod drugod po Evropi in da je Slovenija v samem evropskem vrhu, ko gre za obdavčitev dela,” je zatrdil in dodal, da je to tisto kar najbolj davi delovne ljudi. Še posebej srednji sloj. “Vesel sem, da je bila sprejeta dohodninska reforma, čeprav ni bila tako odločna kot bi mogla biti. Iz naše države se več mladih talentiranih ljudi izseli kot priseli. To pomeni, da je z našim sistemom nekaj narobe. Težko me bo kdo prepričal, da bo dodatna obdavčitev dela ta trend obrnila. Ne, samo pospešila ga bo.” Na napovedano obdavčitev minister gleda kot na napako. “Do sedaj smo izgubljali talente, zdaj bomo pa še kapital.”

Foto: Nova24TV

Država z davki po navedbah Andrijaniča pošilja zelo pomembno sporočilo državljanom. “Če bomo obdavčili hišo, ki si jo z lastnimi žulji zgradil, vikend, ki sta ga gradili dve generaciji, potem ljudem dopoveduješ, da se varčevanje, trdo delo,  ne splačata, ampak, da je bolje vse kar zaslužiti takoj zapraviti in ne misliti kaj bo čez dve leti, 10 in 20 let. Večina evropskih držav davka na premoženje v taki obliki kot se napoveduje ne pozna. Enostavno ni pravičen. Enostavno ni fer.”

Ni potrebe po odkrivanju tople vode
“Dejstvo je, da je ta vlada naredila največ za omogočanje soudeležbe zaposlenih v solastništvu podjetja v naši zgodovini. Za tretjino smo znižali obdavčitev delniških in drugih opcij, ki jih lahko delodajalec deli svojim zaposlenim, zato da tudi oni postanejo solastniki v podjetju,” je izpostavil in dodal, da je to nekaj o čemer se ni kaj dosti govorilo, je pa najpomembnejši spregledan delček dohodninske reforme.

“Vzemimo tisto, kar je dobro iz drugih držav. Ni potrebe po odkrivanju tople vode. Če želimo biti najboljši, se zgledujmo po najboljših. Vsaka resna država razume, da se ne more ob vsaki spremembi vlade vsega obračati na glavo,” je zaključil in dodal, da je potrebno dobre stvari ohraniti, dobre strategije je potrebno še naprej izvajati.

Nina Žoher