[Video] Boštjan M. Zupančič se čudi, da se Matej Accetto ob trenutni sestavi ustavnega sodišča ni izločil iz spornih primerov: “Če bi bil pameten, bi se izločil sam. Problem pa je tudi, da je lagal …”

Boštjan M. Zupančič (Foto: Nova24TV)

“Če bi bil pameten, bi se izločil itak sam. Problem pa je tudi, da je lagal. Ne le, da je lagal, pač pa je zavedel ustavno sodišče, ki je izdalo odločbo, v kateri je potrdilo njegovo nepristranskost na podlagi njegovih zlaganih navedb,” je afero na ustavnem sodišču, v katero je vpleten ustavni sodnik dr. Matej Accetto, komentiral nekdanji ustavni sodnik in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič. Po njegovem bi bilo najbolj elegantno, če bi Accetto kar sam odstopil.

Matej Accetto je na skrivaj delal za Mira Cerarja in SMC, po zaslugi Cerarja in SMC je postal tudi ustavni sodnik, potem pa je kot ustavni sodnik vsem lagal, da Cerarja in SMC komajda pozna, ter sodniško odločal v korist Mira Cerarja in SMC, je na svoji spletni strani razkril Bojan Požar. Accetto je po tem, ko je postal ustavni sodnik, sedel še na stolček podpredsednika Ustavnega sodišča RS. Poslanec SDS Dejan Kaloh napredovanje ustavnega sodnika Accetta, ki je bil očitno nagrajen za zvesto služenje SMC, komentira: “Ustavni sodnik Matej Accetto je res skokovito napredoval, očitno s pomočjo politike. Kot ustavni sodnik je zdaj naenkrat že podpredsednik ustavnega sodišča. Jasno, glede na to, da danes razkriti dokumenti na spletnem portalu Požareport nedvomno nakazujejo, da je sodeloval pri pisanju programa SMC in da dejansko zelo, zelo dobro pozna Mira Cerarja, čeprav je očitno lagal, ko je dejal, da ga pozna le iz strokovnih krogov. Celo v tej korespondenci je javno razvidno, da je bil ves čas sam tihi podpornik SMC iz ozadja, bil je nekako pravni stric iz ozadja. Pomagal je SMC pisati celo program, tako da ta modus operandi iz prejšnjih zaslug za kasnejše dobre zaposlitve tudi v SMC-ju so bili vedno dosledni.”

Accetto v konflikt interesov prišel večkrat …
Prvič je Accetto prišel v konflikt interesov med pomembnim postopkom na ustavnem sodišču v začetku januarja 2018, ko je Vili Kovačič zahteval izločitev Accetta, vendar pa je ustavno sodišče Kovačičevo zahtevo zavrnilo. Takrat je Accetto vsem direktno lagal o svoji povezavi z Mirom Cerarjem, tedanjim predsednikom vlade ter SMC, in je kot ustavni sodnik odločal v korist Mira Cerarja in SMC. Še več, Accetto se je pretvarjal, da se s Cerarjem poznata zgolj iz istih strokovnih krogov, ter da nikakor ni sodeloval pri pisanju strankinega predvolilnega programa. Accetto se je nato gladko zlagal še kasneje, septembra 2018, ko je ustavno sodišče odločalo o preizkusu ustavne odločbe Vilija Kovačiča. Tudi takrat je Accetto dejal, da ni sodeloval pri sestavljanju programa SMC v času parlamentarnih volitev 2014, a dokumentacija, ki jo je objavil Požareport, ga postavlja na laž. Iz nje je namreč jasno, da je Accetto tihi podpornik stranke SMC – tako se je namreč v enem izmed elektronskih sporočil poimenoval kar sam – ter da je sodeloval tako pri pripravi programa SMC kot tudi pri volilni kampanji te stranke. Accetto je tako aktivno sodeloval pri oblikovanju programa zunanje politike in vloge Evropske unije v slovenski zunanji politiki.

Marjanca Scheicher (Foto: posnetek zaslona)

Kaloh meni, da bi se ob aferi morala oglasiti Knez in Pahor
Poslanec SDS Dejan Kaloh komentira: “To, da se en ustavni sodnik dejansko, milo rečeno, res zlaže, in celo dvakrat, kolegom v strokovni javnosti, da pove, ne le, da mimobežno pozna Cerarja in njegovo politiko, dokumenti pa ga dejansko postavijo na laž, je za kogarkoli, ki dela v pravosodju, nedopustno, kaj šele za ustavnega sodnika, ki je sodnik najvišjega ustavnega organa v Sloveniji. Vse to meče dejansko zelo slabo luč na celotno ustavno sodišče. Kdo bo zdaj zaščitil integriteto ustavnega sodišča? Naj se zdaj oglasita predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez in tudi predsednik Borut Pahor, na predlog katerega se potem državni zbor odloča o ustavnih sodnikih. Tudi on bi se moral tukaj odzvati, gre za nedopustno in nemoralno dejanje in jaz mislim, da bi Accetto, če ima v sebi kaj moralnega, moral potegniti neke konsekvence, zelo verjetno bi moral po mojem mnenju odstopiti.” Accetto pa funkcije ustavnega sodnika ni zlorabil le dvakrat, ko je soodločal v primerih, v katerih je sodelovala kot tožena stranka prav njegova SMC.

Pri zakonu o tujcih je Accetto sodeloval celo z Brglezom
To se je zgodilo tudi prejšnji teden, ko se je več kot očitno znašel v navzkrižju interesov in v vrtincu lastnih laži, ko se je ujel v lastno zanko pri glasovanju o zakonu o tujcih, ki je poteklo pred nekaj dnevi na ustavnem sodišču. Urad varuha človekovih pravic je na ustavnem sodišču namreč izpodbijal tako imenovani sporni člen, s katerim bi Slovenija ob razglasitvi izrednih razmer zaprla mejo pred migranti in onemogočila podajanje prošenj za azil. Pri tem zakonu je aktivno sodeloval skupaj z zloglasnim radikalcem Milanom Brglezom prav Accetto, ki bi se moral izločiti iz zadeve, a se ni. Ustavni sodnik dr. Matej Accetto si predstavlja vlogo ustavnega sodnika zelo po domače, saj se je očitno ujel v navzkrižje interesov v treh zadevah, v katerih bi se moral izločiti. Vprašanje je sedaj samo, ali bo sprejel odgovornost in po šokantnih javnih razkritjih odstopil z mesta ustavnega sodnika Republike Slovenije ali pa bo posledice sprejel predsednik ustavnega sodišča? Gre namreč za hudo afero, ki meče slabo luč na neodvisnost Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Marjanca Scheicher in Boštjan M. Zupančič (Foto: Nova24TV)

Glede na sestavo ustavnega sodišča je to, da se Accetto ni izločil, neumnost
To je bila tudi včerajšnja tema v oddaji Tema dneva na Nova24TV, kjer je voditeljica Marjanca Scheicher v studiu gostila nekdanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča, ki je uvodoma komentiral, da problem ni le politično nastavljanje sodnikov, pač pa tudi kolaps normativne integracije, kar pomeni, da “se standardi in vrednote v celoti sesuvajo in potem so neki nosilci, kot pravite pomembne persone, ki to sesuvanje poosebljajo. To, kar je Accetto naredil, me ne preseneča in me ne bo presenečalo tudi, če bo kateri od drugih sodnikov, ki imajo podoben psihološki profil, storil podobno”.

Da se v spornih zadevah Accetto ni izločal, Zupančič ocenjuje kot neumnost z njegove strani, ker v tej formaciji oziroma sestavi ustavnega sodišča ni bilo dvoma o tem, kdo bo zmagal in posledično ni bilo potrebe, da se je Accetto pretvarjal, da je neodvisen: “Človek se lahko vpraša, zakaj do te neumnosti pride. Moja teorija je, da taki ljudje v svoji smeri delujejo toliko časa, dokler ne zadenejo ob mejo. Ker si sami ne postavljajo meje, nezavedno iščejo način, kako bi ob to mejo dejansko udarili. Z drugimi besedami, to pojasnjuje to neumnost. Dodatna neumnost botruje dejstvu, da se je on zlagal, ko je bilo na tapeti vprašanje njegove nepristranskosti. Z drugimi besedami, ena stran vodi do druge. On je lahko tajil, da je sodeloval s SMC, Cerarjem in Brglezom, vendar bi se lahko še vedno v tem kontekstu, po podani zahtevi za njegovo izločitev, iz cele zadeve umaknil.”

Zupančič se je iz nekaterih primerov na ESČP izločil sam, ne na zahtevo drugih
BMZ v nadaljevanju pojasni, da je bil sam v svoji karieri dvakrat “napaden” zaradi dvomov o svoji nepristranskosti, in to pavšalno: “Enkrat je bilo to v zvezi z mojim govorom, ki sem ga imel na vrhovnem sodišču že kot evropski sodnik, in me je potem objavila, povsem neprimerno, neka Majda Vukelić z Dela, z naslovom ‘Vseevropski škandal’ in so me napadali in me je predsednik evropskega sodišča Luzius Wildhaber poklical k sebi in rekel, to ni nič. Ampak to ni bilo glede konkretnega, pač pa glede mojega mnenja o evropskem sodišču. Potem je bil še en primer, ko me je napadla neka Neva Miklavčič iz helsinškega monitorja, kjer je prišlo za neko pricurljano informacijo s samega evropskega sodišča, ki jo je ven pripeljalo neko udbovsko dete s tajnega pogovora, posvetovanja, ki sem ga imel s to gospo na sodišču. Potem je ta Neva Miklavčič s pomočjo helsinškega monitorja skušala narediti škandal.” Kot je še pojasnil Zupančič, se je sam, ne na zahtevo, na evropskem sodišču mogoče izločil dvakrat.

Ustavno sodišče Republike Slovenije (Foto: STA)

Najbolj elegantno bi bilo, da bi Accetto sam odstopil, če ne, bi moral ukrepati Knez
Problem pri Accettu pa ni le njegova neumnost, pač pa dejstvo, da se je zlagal: “Če bi bil pameten, bi se izločil itak sam. Problem pa je tudi, da je lagal. Ne le, da je lagal, pač pa je zavedel ustavno sodišče, ki je izdalo odločbo, v kateri je potrdilo njegovo nepristranskost na podlagi njegovih zlaganih navedb.” Vprašanje pri tem po Zupančičevih besedah je, kakšna je pri tem sodna praksa, pri čemer bi bilo najbolj elegantno, če bi Accetto kar sam odstopil: “Če ne, je po ustavi predsednik sodišča, dikcija je po 19. členu takšna, da predsednik ustavnega sodišča predčasno razreši ustavnega sodnika v primerih, ki jih predvideva ustava. Tukaj je šlo po 166. členu za dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo ustavnega sodišča. O nastanku takega primera, kjer se razreši ustavnega sodnika, mora predsednik ustavnega sodišča, v tem primeru dr. Knez, obvestiti predsednika Republike Slovenije.” Pri takšni večini na ustavnem sodišču sicer po Zupančičevem mnenju ne bo prišlo.

Rok Krajnc