fbpx

[Video] Dosje IranNLBgate: Problem naše ugrabljene države je, da tisti, ki so ščitili kriminal, nato napredujejo na mesta, kjer bi morali kriminal preganjati, pa ga ne!

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič. (Foto: STA)

Na seji Odbora za notranje zadeve v sredo so poslanci razpravljali o neverjetni potezi Specializiranega državnega tožilstva. To je namreč zavrglo pregon pri osumljenih zlorabe položaja v zadevi pranja iranskega denarja v NLB. To je storilo na predlog Nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga trenutno vodi Darko Muženič, nekdaj desna roka direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja Plauštajnerja v času iranskega pranja denarja. 

Darko Muženič je torej predlagal tožilstvu, naj ne preganja odgovornih za pranje denarja, ki bi jih takrat sam moral nadzorovati. Muženič torej ščiti sam sebe. A poslancem se zdi, da je razlogov za kazenski pregon več kot dovolj.

“Nedvoumno po našem prepričanju je, da so bančniki v NLB opustili dolžno ravnanje skrbnega nadzora in s tem zlorabili položaj, ki jim je bil zaupan,” je povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec. Razložil je tudi, pri katerih primerih transakcij je z neba vidno, da gre za sume jedrske proliferacije in pranja denarja. “Zlasti govorim o primeru štirih transakcij v NLB. Obstaja sum, da so bile usmerjene v financiranje  jedrske proliferacije in nakup blaga, ki se lahko uporablja v tako civilne kot tudi vojaške namene. V transakcije sta bili vključeni vsaj dve banki sanacijske liste mednarodne skupnosti, s katerima je bilo prepovedano poslovati.”

Foto: Nova24TV

Vrtovec je ministra za notranje zadeve tudi vprašal, če se mu zdi normalno, da so denar prejemali Jaka Racman, Miki Miška in Superman. Našim kriminalistom se očitno zdi s temi nakazili vse v redu. “Ali je to zloraba, če bančnik vidi, da je prišlo do treh nakazil, katerega prejemnik je bil Superman, Jaka Racman ali pa Miki Miška? Se komu zasveti, da je tukaj problem, ali ne? Kajti, če pravite, da to ni problem, potem trdite, da Superman, Jaka Racman in Miki Miška obstajajo.”

Zavajali so tuje banke
Rado Pezdir je predstavil pet točk, ki dokazujejo, da je prišlo do hudih zlorab položaja. Bančniki so transakcije izvajali po prijavi primera na Urad za preprečevanje pranja denarja, nakazila so izvajali kljub temu, da je bila iranska banka, s katere je prihajal denar, pod embargom. Zavajali so tuje banke, da je finančna dokumentacija Iraja Farrokzadeha ustrezna in s tem omogočili nadaljnje transakcije. Ko tudi to ni več delovalo, so denar začeli nakazovati preko dveh obvodnih podjetij v Savdski Arabiji. Farrokzadehu so celo odpustili prilivno provizijo. Še danes ne vemo, kdo je te odpustitve podpisal.

Foto: Nova24TV

“Nadaljnje preiskovanje opustitve prilivne provizije je pokazalo zelo čudno sliko, namreč dvakrat je bil oproščen Farrokzadeh prilivne provizije, s tem da ne vemo, kdo je pravzaprav podpisal na banki ta sklep. V tem sklepu so trije podpisi, nobeden od članov uprave, vsi so podpisani po pooblastilu. Mi smo primerjali podpise v obeh komisijah in nismo mogli ugotoviti, kdo bi to podpisal,” je povedal Pezdir.

A iz odgovorov pristojnih institucij je bilo videti, da se bolj ukvarjajo s tem, kako kriminal skriti, kot pa ga preganjati. Minister ničesar ne sme, tožilstvo pravi, da postopek še teče, na Uradu za preprečevanje pranja denarja pa nimajo pojma o ničemer. “Kot minister se ne morem in ne smem vpletati v postopek, zato pravzaprav ne morem odgovarjati na neke zadeve, ki jih ne poznam,” je povedal minister za notranje zadeve v odstopu Boštjan Poklukar. Darja Šlibar, začasna vodja Specializiranega državnega tožilstva, je podala oceno, da je seja preuranjena, postopek ni zaključen. “Vsi dokazi še niso bili zbrani.” Branka Glojnarič, predsednica Urada za preprečevanje pranja denarja, je povedala, da ne morejo komentirati, kakšne so sprejete odločitve s strani državnega tožilstva. “Vsekakor pa še sodelujemo.” 

Foto: Nova24TV

Vsa zgodba smrdi do neba po prikritem kriminalu
Da vsa zgodba do neba smrdi po prikritem kriminalu, je povedal tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer. “Ugotovil pa je, da v primeru Farrokh ni funkcioniralo prav nič v tej državi. Odpovedale so čisto vse stopnje varovalk, ki bi lahko v danem trenutku odreagirale. Da je temu res tako, da že deset let ni nihče odreagiral in naredil kakšnega koraka,” je zadel žebljico na glavico poslanec Žan Mahnič. Problem naše ugrabljene države je, da tisti, ki so ščitili kriminal, nato napredujejo na mesta, kjer bi morali kriminal preganjati, pa ga ne. “Brez politične odgovornosti tudi NPU in Specializirano državno tožilstvo ne bi mogla narediti to, kar sta. To pa lahko naredita samo zato, ker Darko Muženič preiskuje Darka Muženiča.” 

Foto: Nova24TV

Poslanci na seji niso bili zadovoljni s pojasnili odgovornih iz vrst policije, tožilstva in Banke Slovenije. Predvsem pa je bilo pomenljivo, da se seje brez opravičila nista udeležila Muženič in predstavnik Nove ljubljanske banke. Torej, ni bilo predstavnikov banke, kjer so prali denar, in urada, kjer bi morali NLB preiskovati. Poslanci so sejo prekinili, v nadaljevanju pa se nadejajo tudi udeležbe Muženiča in predstavnikov NLB.

Slovenija z opominom na področju preprečevanja pranja denarja
Osem članic EU, med njimi Slovenija, je danes od Evropske komisije prejelo uradni opomin, ker je niso uradno obvestili o izvedbenih ukrepih za prenos pete direktive EU o preprečevanju pranja denarja. Če v dveh mesecih države ne bodo zadovoljivo odgovorile, jim iz Bruslja lahko pošljejo drugi opomin. Komisija je poleg Sloveniji uradne opomine poslala še Cipru, Madžarski, Nizozemski, Portugalski, Romuniji, Slovaški in Španiji.

Iz Bruslja so ob tem sporočili, da so pravila o preprečevanju pranja denarja ključnega pomena v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter da so nedavni škandali v zvezi s pranjem denarja v nekaterih evropskih bankah, npr. v pribaltskih državah, razkrili potrebo po strožjih pravilih na ravni EU. Zakonodajne vrzeli v eni članici vplivajo na celotno EU, zato bi bilo treba za boj proti kriminalu in zaščito evropskega finančnega sistema učinkovito izvajati in nadzirati pravila EU, opozarjajo v Evropski komisiji.

Foto: Nova24TV

Članice bi morale peto direktivo o preprečevanju pranja denarja v nacionalno zakonodajo prenesti do 10. januarja letos. Ker omenjene države tega niso storile pravočasno, jih komisija spodbuja, naj to storijo čim prej, pri čemer naj upoštevajo pomen teh pravil za skupni evropski interes. DZ je sicer decembra lani sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo je vlada pripravila, da bi odpravila dvome Evropske komisije glede prenosa četrte četrte evropske direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma iz leta 2016 v nacionalno zakonodajo. Komisija je opomin Sloveniji zaradi tega izrekla marca lani.

Na Ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da so po sprejemu omenjene krajše zakonske novele vse aktivnosti usmerili v intenziviranje postopkov za dokončanje priprave obširnejše novele za prenos pete direktive EU o preprečevanju pranja denarja. Načrtujejo, da bodo predlog zakona, dodelan na podlagi odzivov deležnikov v javni obravnavi, v kratkem predložili v vladno proceduro, Evropski komisiji pa poslali pojasnila glede postopka sprejemanja novele in tudi glede tega, katera področja iz pete direktive so že urejena v veljavni zakonodaji.

Hana Murn