[Video] Dr. Anže Logar, kandidat za zunanjega ministra, prestal zaslišanje: Glavni zavezi slovenske diplomacije sta EU in NATO!

Dr. Anže Logar (Foto: SDS)

Sem velik zagovornik politike iskanja konsenza pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih. V Sloveniji zaznavamo anomalije na številnih področjih, zato moramo le-te najprej začeti reševati doma, šele takrat bo imela Slovenija verodostojen zunanjepolitični ugled,” je na včerajšnjem zaslišanju dejal kandidat za zunanjega ministra dr. Anže Logar.

Dr. Anže Logar se je na včerajšnji seji odbora za zunanjo politiko predstavil kot kandidat za ministra za zunanje zadeve, kjer je predstavil svoje poglede na slovensko zunanjo politiko in cilje, ki jim bo sledil na zunanjepolitičnem področju. Uvodoma je opredelil bistvo diplomacije, pri čemer gre po njegovih besedah za veščino iskanja soglasja med različnimi državami za doseganje strateških ciljev. “Leta 2003 so državljanke in državljani na referendumu podelili dve jasni zavezi. Mesto Slovenije je v Evropski uniji in Zvezi Nato. Močnejših zavez, kot sta ti dve, slovenska diplomacija nima, a se vseeno zdi, da pri vsaj eni dokaj sramežljivo izpolnjuje to svojo nalogo,” meni Logar, ki je spomnil tudi na deklaracijo o zunanjepolitičnih usmeritvah, ki jo je v času vlade Mira Cerarja podprl Državni zbor RS.

“Moj primarni cilj na mestu zunanjega ministra je predvsem slediti odločitvam referenduma in podlagam, zapisanim v ključnih strateških dokumentih,” dodaja kandidat za ministra, ki opozarja na določene zaostanke pri izpolnitvah ciljev iz deklaracije o zunanji politiki, kljub temu, da je bila sprejeta ne tako dolgo nazaj.

Logar že ima izkušnje z delom na Ministrstvu za zunanje zadeve
Dr. Logar, ki že ima izkušnje z delom na Ministrstvu za zunanje zadeve, zase pravi, da je “velik zagovornik politike iskanja soglasja oz. konsenza pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih.” Pod pogojem, da bo dr. Logar potrjen za ministra za zunanje zadeve, se bo zavzel za naslednje ključne prioritete zunanje slovenske politike v naslednjih dveh letih in pol: “Enoten glas zunanje politike, usklajevanje stališč, pomen gospodarske diplomacije, skrb za avtohtono slovensko skupnost v sosednjih državah, krepitev ugleda in vpliva v okviru EU, sveta, mednarodnih organizacijah in seveda uspešno predsedovanje svetu EU bodo visoko na jedilniku slovenske diplomacije v prihodnjem obdobju.”

Po njegovem prepričanju je zunanja politika skupek vseh odločitev na vseh ravneh, od vladne, parlamentarne, občinske, podjetniške, in drugih. Prepričan je, da je vlada Marjana Šarca v preteklem letu in pol večkrat poskrbela, da je Slovenija osmešila svoj ugled na mednarodnem parketu. Med drugim je kritičen do preteklih odločitev, da se zaradi ohranjanja koalicijskega miru iztisne zaledno državo iz strateško pomembnega infrastrukturnega projekta, da se kljub podpisani zavezi o namenjanju 2 % BDP v vojsko sredstva kljub temu vsako leto zmanjšujejo in da se umika vojake iz vojaških žarišč brez predhodnega posvetovanja z Ministrstvom za zunanje zadeve: “To so delovanja v nasprotju z deklaracijo o zunanji politiki. Takšne odločitve imajo pomembne zunanjepolitične posledice.”

Logar vidi veliko potrebo po večji medresorski in parlamentarni koordinaciji, prav tako pa po njegovem mnenju ključne odločitve zunanjega ministrstva ne morejo biti prepuščene zgolj uradniški ravni, “temveč se mora vanjo vključiti tudi politični nivo, ki nosi odgovornost za odločitve.”

Tako kot zagovarjamo odpravljanje anomalij na področju vladavine prava v drugih članicah EU, moramo te anomalije odpravljati tudi doma
Nadaljeval je, da Evropska unija in različne mednarodne organizacije poudarjajo vladavino prava, “toda doma imamo na tem področju goro problemov, in sicer nerealizirane odločbe Ustavnega sodišča, zastarane in nerešene primere, izgubljene milijarde v korupcijskih tveganjih …” Tako kot zagovarjamo odpravljanje anomalij na področju vladavine prava v drugih članicah EU, moramo te anomalije odpravljati tudi doma. Šele takrat bomo v zunanji politiki tudi najbolj verodostojni.

Foto: STA

Logar tudi o trajnostnem razvoju
Dotaknil se je tudi teme trajnostnega razvoja, na katerega slovenska politika pogosto opozarja in katerega velik zagovornik je tudi sam, zato ne razume, kako lahko ob teh zavezah gradimo kanal C0 čez vodovarstveno območje, ki z vodo oskrbuje preko 100.000 ljudi, dogajajo se Kemisi, nimamo urejenega skladiščenja radioaktivnih odpadkov … “Moj predlog je, da vse izpostavljene prioritete rešujemo tudi doma, poleg tega pa iščemo področja, kjer smo uspešni, saj teh ni malo. Ker doma nismo na šampionski ravni, predlagam, da tujim državam ne žugamo preveč, saj s tem vplivamo tudi na lastno kredibilnost,” je še dodal dr. Logar, ki napoveduje, da bosta trajnostni razvoj in vladavina prava med prioritetami predsedovanja EU, saj lahko ravno na tem področju dobre prakse ostalih držav uporabimo doma.

Dr. Anže Logar (Foto: SDS)

Sodelovanje s sosednjimi državami je za dr. Logarja izjemnega pomena
“Podpirati moramo pobude, ki bodo vzpostavile zaupanje, a hkrati spoštovale mednarodno pravo,” je povedal. Kot eno od možnosti za krepitev sodelovanja s sosednjo Hrvaško predlaga določitev posebnega odposlanca za odnose s Hrvaško, ki bo imel celoten pregled nad odnosi med državama, hkrati pa bo bolj agilen kot medresorska skupina, ki v tem trenutku deluje: “Apeliram na vse nosilce oblasti, da iščejo način za zagotavljanje naših strateških interesov in grajenje dobrih medsosedskih odnosov. Zdi se, da je prišel čas za t.i. tiho diplomacijo na področju odnosov s Hrvaško.”

V nadaljevanju se je osredotočil na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. V okviru primopredaje bo po njegovih besedah treba najprej pregledati, kakšno je stanje pri pripravah na predsedovanje, kje so kritične točke in kje bo treba najbolj “zagristi”, da bo predsedovanje uspešno tako kot leta 2008. Dr. Logar ocenjuje, da bo “lastništvo” nad pripravami morala prevzeti vlada in njen predsednik, veliko vlogo bo odigral Direktorat za skupno varnostno politiko in Direktorat za zadeve EU ter stalno pripravništvo v Bruslju: “Pri predsedovanju Slovenije Evropski uniji apeliram tudi na pomoč poslancev v Evropskem parlamentu. Verjamem, da bodo delovali kot ena in ne kot razdeljena ekipa.”

Prioritete bivše vlade Marjana Šarca glede predsedovanja EU se Logarju zdijo nekoliko presplošne, saj ne upoštevajo prioritet Slovenije v dovoljšnji meri. Dr. Logar bi tako več poudarka namenil tudi vprašanju kriznega upravljanja, kar je pokazala tudi pandemija koronavirusa, vprašanju digitalizacije in področju novonastajajočih delovnih mest.

Rok Krajnc