fbpx

[Video] Dr. Bojana Beović: “Za vsakogar moramo vedeti ali je okužen ali ne, da lahko okužbo zamejujemo.”

dr. Bojana Beović (Foto: Nova24TV)

Po rekordnih 108 okužbah z novim koronavirusom, smo v petek zabeležili 105 okužb in 769 aktivnih primerov bolezni. Maribor, ki se je konec maja lahko pohvalil kot mesto brez okuženih, se je na račun porasta okužb znašel na rdeči listi. Sicer tudi iz nekaterih drugih evropskih držav poročajo o novih dnevnih rekordnih okužbah. Številke so zaskrbljujoče tako na Madžarskem, kot tudi na Češkem in v Ukrajini.  

“Te številke niso primerljive s številkami v prvem valu,” je v oddaji Tema dneva poudarila vodja svetovalne skupine v okviru Ministrstva za zdravje dr. Bojana Beović. V prvem valu namreč nismo imeli niti dovolj laboratorijskih kapacitet. Nismo vedeli, kaj bo s testi, z reagenti. “Testiralo se je posameznike, ki so bolj bolni, kasneje tudi tam, kjer je v družinah ali v kakšnih kolektivih zbolelo več ljudi. Pa tudi tam se je testiralo po enega.”

“Ker je bila država zaprta, ni bilo prehajanja med občinami in ni bilo druženja, potrebe po obsežnem testiranju ni bilo,” je izpostavila Beovićeva in dodala, da je sedaj pristop drugačen. Država je namreč odprta, vsak posameznik dela nekaj drugega: eden je v vrtcu, eden je v šoli, starši so v službi. “Za vsakogar moramo vedeti ali je okužen ali ne, da lahko okužbo zamejujemo. Zaskrbljujoče je to skokovito naraščanje primerov, ki lahko vodi do številnih primerov sprejema v bolnišnice in s tem seveda do zaustavljanja zdravstvenega sistema na drugih področjih,” poudarja Beovićeva.

Foto: Nova24TV

V državi se soočamo že s tretjim valom, ki je posledica vnosov. Najprej iz Italije, na začetku poletja z Zahodnega Balkana in sedaj iz Hrvaške. “Italijanski val ni bil tako velik kot to, kar je sedaj prišlo iz Hrvaške. Očitno je, da je to strmo naraščanje v drugih državah v bližini (Madžarska, Češka), lahko posledica vnosov vračanja turistov. Nato pa se nam je zgodilo še nekaj. Pretežno so zbolevali mladi ljudje, kar je po svoje dobro, ker nismo imeli hudo bolnih v tolikšni meri. Kolegi epidemiologi na terenu so ugotovili, da okuženi ne povedo s kom vse so bili v stiku. Torej ni bilo možno omejiti teh stikov s karantenami, kar pa bi seveda preprečilo širjenje.” Beovićeva je poudarila, da bi bilo bolje, če bi se meja s Hrvaško zaprla prej, kot se je. “Kot veste ni šlo samo za vlado, ampak za velik pritisk ljudi češ, da jim ne smemo vzeti dopustov. Sama sem dobila še in še elektronske pošte na to temo. Ljudem pa je bilo potrebno dati tudi na voljo čas, da so se lahko vrnili domov,” je zatrdila.

Koronavirus ne pušča trajne imunosti
Po besedah Beovićeve so sicer Švedi bolj prekuženi kot mi, a vendarle ne v dovoljšni meri, da bi zaustavili novi val epidemije, če bi bil vnešen iz tujine. “Računamo, da bo prihajalo do novih okužb, ker koronavirus ne pušča trajne imunosti. Sprva smo želeli zaščititi zdravje in življenja z intenzivnimi ukrepi, v tem času pa smo si pridobili nekaj znanja, izkušenj in časa, da se lahko bolje odzivamo na posamezne probleme. Ideja o kladivu in plesu je stara sedaj nekaj mesecev. To je bilo razmišljanje enega strokovnjaka, ki je bil mnenja, da bo ta način uspešen,” je izpostavila in ob tem dodala, da v resnici še ne vemo ali je tak način prilagajanja situaciji, zapiranja tukaj in tam uspešen, ker se po številnih državah kaže, da je drugi val zelo obsežen in je vprašanje, če se ga da omejevati na take posamezne, individualizirane načine.

Striktno izvajanje ukrepov najbolj smiselno
Na vprašanje glede morebitnega zapiranja občin z namenom preprečevanja števila okužb je Beovićeva povedala, da če pogledamo zemljevid Slovenije, je v takih barvah, da si težko predstavljamo, kaj bi bilo pametno posebej zapreti. “Če bi šli v to zaporo občin, bi bilo verjetno smiselno zapreti občine tako, kot spomladi. Možni so še  drugi ukrepi, v tem trenutno je najlažje izvedljivo in pa smiselno striktno izvajanje ukrepov, ki so že v veljavi: inšpekcijski nadzori, opozarjanje. Če ne gre drugače z globami in mogoče zapiranjem kakšnih lokalov, ki se ne držijo navodil.”

Vidimo lahko, da število okužb v sosednjih državah narašča. “Če bi gledali samo na zdravje in življenje, bi ta val prekinila ponovna zapora države in meja, da ponovno ne dobimo vnosov. Ena raziskava, analiza prvega vala v več evropskih državah je namreč pokazala, da je zapora najbolj učinkovit ukrep.” Seveda pa so tukaj po besedah Beovićeve številni razlogi, da je razumljivo, da nobena vlada, ne bo šla verjetno po tej poti in bo, če se bo le dalo, stvari s čim manj žrtvami izpeljala drugače.

Beovićeva poudarja, da se prav nikjer na svetu ni zgodilo, da ob takem število novo okuženih ne bi prišlo do takih, ki huje zbolijo in potrebujejo bolnišnično oskrbo. “Zaenkrat so stvari pod kontrolo. Se zelo pripravljamo in ob enem razmišljamo kako povečati kapacitete.” Za primer resnosti situacije je vzela Hrvaško, kjer imajo že mesec dni trend naraščanja okužb in s tem tudi povečane potrebe po bolnišničnih posteljah. Pri nas bi takšno stanje pomenilo potrebo po 150-200 posteljah za bolnike s covid-19. Pri čemer je potrebno zavedanje, da je slovenski zdravstveni sistem sorazmerno skromen, postelja pa ni le železje in vzmetnica, ampak tudi ljudje, ki bolnike zdravijo in negujejo.

Nina Žoher